1. Vpliv različnih sistemov osnovne obdelave koruzišča na pridelek ozimne pšenice : diplomsko deloMarko Škrobar, 2023, diplomsko delo Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice.
Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna
pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
2. |
3. |
4. VPLIV VEČLETNE ALTERNATIVNE OBDELAVE TAL NA ZBITOST TALKlemen Bedrač, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preučevali vpliv večletne alternativne obdelave tal na horizontalno zbitost tal. Meritve smo izvedli z vlečenim horizontalnim penetrometrom na parceli, kjer težka tla že več let alternativno obdelujejo z gruberjem (rahljalnikom). Poskusno parcelo smo razdelili na tri manjše parcelice glede na dosedanji način obdelave; oranje, gruber 1 in gruber 2. Zanimalo nas je, kako dosedanja obdelava vpliva na horizontalno zbitost tal v globinah 15, 25 in 35 cm. Ugotovili smo, da je najmanjša zbitost tal v globini 15 cm pri obravnavanju oranja (40,98 N/cm²) in največja pri obravnavanju gruber 1 (62,57 N/cm²). V globini 25 cm je bila najmanjša zbitost tal pri oranju in pri obravnavanju gruber 1 (91,67 N/cm²) in največja zbitost tal pri obravnavanju gruber 2 (122,48 N/cm²). V globini 35 cm je bila najmanjša zbitost tal pri obravnavanju gruber 2 (115,83 N/cm²) in največja pri obravnavanju oranje (124,77 N/cm²). Rezultati poskusa kažejo, da je zaradi večletnega alternativnega načina obdelave manjša zbitost tal le v globini 35 cm, kjer zaradi oranja prihaja do nastanka plazine, medtem ko v ostalih dveh globinah tega vpliva nismo opazili.
Ključne besede: zbitost tal, načini obdelave tal, horizontalno penometriranje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2410; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,34 MB) |
5. Vpliv direktne setve na pridelek koruze (Zea mays L.) za silažo in zbitost talDušan Ozvatič, 2009, diplomsko delo Opis: Na obrobju Dravskega polja smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov direktnih setev na pridelek koruze za silažo. Seme koruznega hibrida Unixx Duo je bilo posejano s pnevmatsko sejalnico Monosem NX direktno na pokošeno njivo mnogocvetne ljuljke, ki je bila predhodno tretirana na različne načine: (V1) posevek ljuljke, uničen z glifosatom 1 teden pred setvijo koruze; (V2) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid, uporabljen po vsej površini); (V3) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih se v medvrstnem prostoru razvija nemoteno; (V4) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih ljuljke se pokosi v medvrstnem prostoru s koslinico; (V5) klasična setev koruze; (V6) brez predhodne košnje ljuljke, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen po vsej površini). Najboljši vznik je bil izmerjen pri V5 pri klasični setvi (83%), medtem ko je bil najslabši vznik ugotovljen pri obravnavanju V1 (63%). Največji pridelek sveže mase koruze za silažo (45.661 kg/ha) je bil izmerjen pri konvencionalni obdelavi V5 in se statistično ne razlikuje od pridelka pri obravnavanju V1 in V4. Najmanjši pridelek sveže mase (29.250 kg/ha) smo izmerili pri varianti V6, ki se pa statistično značilno ni razlikoval od variant V3 in V2. Pri direktni setvi koruze so pridelki nekoliko manjši, se pa statistično značilno ne razlikujejo od klasičnih setev. Najmanjša zbitost tal (53,36 N/cm2) je bila na globini 20 cm, izmerjena pri obravnavanju V5, največja pa pri obravnavanju V3 (86,16 N/cm2). Ob hkrati manjših stroških je lahko dobiček pri direktni setvi enak oziroma višji kot pri klasični setvi.
Ključne besede: direktna setev, koruza, pridelek, zbitost, mrtva zastirka, aktivna zastirka, vznik koruze
Objavljeno v DKUM: 29.07.2009; Ogledov: 4484; Prenosov: 409
Celotno besedilo (9,25 MB) |
