Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice. Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali vpliv večletne alternativne obdelave tal na horizontalno zbitost tal. Meritve smo izvedli z vlečenim horizontalnim penetrometrom na parceli, kjer težka tla že več let alternativno obdelujejo z gruberjem (rahljalnikom). Poskusno parcelo smo razdelili na tri manjše parcelice glede na dosedanji način obdelave; oranje, gruber 1 in gruber 2. Zanimalo nas je, kako dosedanja obdelava vpliva na horizontalno zbitost tal v globinah 15, 25 in 35 cm. Ugotovili smo, da je najmanjša zbitost tal v globini 15 cm pri obravnavanju oranja (40,98 N/cm²) in največja pri obravnavanju gruber 1 (62,57 N/cm²). V globini 25 cm je bila najmanjša zbitost tal pri oranju in pri obravnavanju gruber 1 (91,67 N/cm²) in največja zbitost tal pri obravnavanju gruber 2 (122,48 N/cm²). V globini 35 cm je bila najmanjša zbitost tal pri obravnavanju gruber 2 (115,83 N/cm²) in največja pri obravnavanju oranje (124,77 N/cm²). Rezultati poskusa kažejo, da je zaradi večletnega alternativnega načina obdelave manjša zbitost tal le v globini 35 cm, kjer zaradi oranja prihaja do nastanka plazine, medtem ko v ostalih dveh globinah tega vpliva nismo opazili.
Ključne besede: zbitost tal, načini obdelave tal, horizontalno penometriranje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2410; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,34 MB)