Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1570; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Živimo v sodobni družbi velike potrošnje in posledično globalnega onesnaževanja našega planeta s prekomernim odlaganjem odpadkov. Proizvedemo velike količine odpadkov in čedalje težje se jih je znebiti, ne da bi pri tem kakor koli vplivali na okolje, v katerem živimo. Zavedati se moramo, da je prvi korak k preprečitvi teh vplivov načrtno ločeno zbiranje in gospodarno ravnanje z odpadki, ki so primerni za ponovno predelavo. Tega se dobro zavedajo v občini Gorenja vas – Poljane, ki je manjša podeželska občina s približno 7.500 prebivalci. Obdaja jo predvsem gričevnato in hribovito območje, ki obsega šest krajevnih skupnosti in 73 naselji z razprostrtostjo 153 km2. Kljub slabim naravnim danostim, ki jih predstavljata redka poselitev in hribovito podeželsko območje, ima občina urejen sistem ravnanja in ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, za katerega skrbi gospodarska javna služba v okviru režijskega obrata. Vendar nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Ker se odpadki v občini Gorenja vas - Poljane kljub ozaveščanju iz leta v leto povečujejo, smo želeli z diplomskim delom dobiti povratne informacije o tem, kaj o ločevanju komunalnih odpadkov razmišljajo prebivalci tega območja. Do sedaj večjih raziskav na to temo še ni bilo, zato se je rodila ideja, da izvedemo spletno anketo, ki smo jo naredili na vzorcu 200 naključno izbranih gospodinjstev. S tem smo dobili pomembne podatke in obe predvidevanji tudi potrdili. Predvidevali smo, da so občani v občini Gorenja vas - Poljane s sistemom ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, z uvedbo metode zbiranja »od vrat do vrat«, z ločenim zbiranjem na ekoloških otokih in v Zbirnem centru komunalnih odpadkov v Todražu dobro seznanjeni in imajo dovolj informacij o pravilnem ločevanju odpadkov. Predvidevali smo tudi, da je treba v prihodnosti nadaljevati z aktivnostmi na področju ozaveščanja javnosti v občini Gorenja vas - Poljane. Raziskava je pokazala, da je okoljska ozaveščenost na visoki ravni, saj odpadke ločuje skoraj 95 % gospodinjstev, slabih 5 % je takih, ki odpadke občasno ločuje. Kot najpomembnejši vir osveščanja o ločenem zbiranju odpadkov nastopa občina Gorenja vas – Poljane – tako je obveščenih 56,5 %. Zelo pozitivni rezultat je, da 86 % vprašanih biološke odpadke odlaga v domači kompostnik, preostalih 12 % pa v za to namenjene zabojnike. Skoraj dve tretjini vprašanih, 62,5 %, je mnenja, da bi morali k izboljšanju odnosa do okolja in zmanjšanju količin odpadkov ter ločevanju odpadkov spodbujati že najmlajše v vrtcih in mladino v šolah. Potrebo po bolj intenzivnem ekološkem ozaveščanju v občini je izrazilo 13 % vprašanih, vsi ostali so mnenja, da je ozaveščanja dovolj. Vse to govori v prid temu, da je treba aktivnosti na področju osveščanja javnosti le še nadgrajevati. Iz tega lahko sklepamo, da je občina Gorenja vas – Poljane s svojimi prebivalci ena izmed naprednejših občin v Sloveniji na področju odpadkovne problematike in varovanja okolja.
Ključne besede: komunalni odpadki, ekološki otoki, zbirni center, sistem ravnanje in ločevanje odpadkov.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2016; Ogledov: 2246; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Tako kot se vsak dan veča količina proizvedenih produktov različnih vrst, tako z njimi narašča količina odpadne embalaže, katera je dandanes eden največjih problemov sodobnega časa. Prav tako se veliko premalo odpadne embalaže vrne nazaj in reciklira. Ker pa se ljudje iz dneva v dan bolj zavedamo nevarnosti odpadkov in onesnaževanja, smo se začeli resno ukvarjati s to problematiko. Z vstopom v Evropsko unijo in zaradi potrebe prilagajanja evropskim zakonom so se ukrepi povezani z odpadno embalažo še bolj zaostrili. Namen diplomskega dela je predstaviti odpadno embalažo in določena podjetja Savinjske regije, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo le te. Prav tako je opisan sistem zbiranja odpadne embalaže na področju Savinjske regije, ter dualni sistem zbiranja, katerega imajo v Nemčiji. Cilj diplomske naloge je primerjava sistema zbiranja odpadne embalaže v Sloveniji s sistemom, kakršnega ima Nemčija. Prav tako je cilj poiskati boljše rešitve v sistemu zbiranja odpadne embalaže in s tem razbremeniti okolje v Savinjski regiji, ter v Sloveniji.
Ključne besede: Odpadna embalaža, sistem zbiranja, zbirni center RCERO, Simbio d. o. o., dualni sistem.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 1502; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: V današnjem času se po vsem svetu količina odpadne embalaže vedno veča. Vse več je izdelkov, ki po svoji uporabi niso podvrženi naravnemu procesu razpadanja in pa vse več je okolju nevarnih odpadkov. Ker prostora za odložitev teh odpadkov zmanjkuje, postaja strošek ravnanja z njimi vse večji. Vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo ter vsi izvajalci javnih služb skušajo čimbolj usmerjati prebivalce k ločenemu zbiranju. Odgovorno ravnanje z odpadno embalažo je eden ključnih dejavnikov ohranjanja in varovanja okolja. V sedanjem času se količina odpadne embalaže ločeno zbira s pomočjo sistema zbiralnic oz. ekoloških otokov. Vendar s tem sistemom niso zagotovljene možnosti za popolno ločevanje embalaže od mešanih komunalnih odpadkov, tako sedanji sistem povzroča številne okoljske ter finančne težave pri fizičnih osebah, izvajalcih javnih služb ter družbah za ravnanje z odpadno embalažo. Skratka nastajajo številni nepotrebni stroški. Potrebno bi bilo uvesti nov sistem s ciljem preprečevanja nastajanja odpadkov, ločenega zbiranja na mestu nastanka, učinkovitejšim logističnim prevozom in obdelavo odpadkov pred odlaganjem ter tako preprečiti poleg obstoječih stroškov še dodatne stroške transporta in višje stroške končne dispozicije odlaganja odpadne embalaže.
Ključne besede: Komunalni odpadek, embalaža, odpadna embalaža, ločeno zbrana odpadna embalaža, ekološki otok, zbirni center Spodnji Stari Grad.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2011; Ogledov: 3407; Prenosov: 340
Celotno besedilo (1,46 MB)