SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Funkcijska in stroškovna analiza proizvoda/storitve : diplomsko delo
Grega Medved, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: Management vrednosti, planiranje vrednosti, zbiranje podatkov, funkcijska analiza, stroškovna analiza
Objavljeno: 12.11.2008; Ogledov: 2734; Prenosov: 370 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (809,23 KB)

5.
PRIMERJAVA OBDELAVE ZASEBNIH PODATKOV UPORABNIKOV PRILJUBLJENIH SPLETNIH STORITEV IN SOCIALNIH OMREŽIJ
Mojca Okorn, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi vedno večje uporabe socialnih omrežij in spletnih storitev ter nevednosti večine uporabnikov se porajajo težave z zasebnostjo podatkov, ki jih skrbniki socialnih omrežij zbirajo. V diplomskem delu smo povzeli podatke, ki jih zbirajo skrbniki trenutno najbolj priljubljenih spletnih storitev in socialnih omrežij, ter naredili primerjavo podatkov po ponudnikih. Povzeli smo nasvete za uporabnike, katere smo na različne načine poučili o teh podatkih s pomočjo spletne strani, ki smo jo razvili. Namen diplomskega dela je prikaz težav z zasebnostjo podatkov uporabnikov ob uporabi socialnih omrežij in prikaz nasvetov za zaščito podatkov uporabnikov pred skrbniki in drugimi uporabniki.
Ključne besede: socialno omrežje, zasebnost, varnost, spletna storitev, pravilnik zasebnosti, zbiranje podatkov
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1072; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Zbiranje podatkov na kraju prometne nesreče
Tjaša Stojan, 2013, magistrsko delo

Opis: Število vozil na cestah po svetu se nenehno povečuje, zaradi tega obstaja večja možnost nastanka prometnih nesreč. Ob teh dogodkih morajo preiskovalci pravi čas obiskati kraj dogodka in ga čim hitreje ter natančno zabeležiti. Zaprtje ceste lahko zaradi nastanka prometne nesreče in dela preiskovalcev povzroči precej stroškov, hkrati pa veliko nejevolje pri udeležencih v prometu. Ključnega pomena je prava izbira ter pravilna uporaba merilnih tehnik in orodij za zbiranje podatkov na kraju prometnih nesreč. V magistrski nalogi so predstavljene značilnosti prometnih nesreč in nekatera merilna orodja za tovrstne dogodke drugod po svetu. V raziskovalnem delu naloge so prikazane meritve, ki smo jih pridobili z elektronskim tahimetrom Image Station. Na podlagi simulacije prometne nesreče smo meritve primerjali s policijskimi ter prikazali odstopanja. Pripravili smo 3D model dogodka, izmerjene točke pa smo georeferencirali.
Ključne besede: Cestne prometne nesreče, zbiranje podatkov, merilna orodja, Image Station
Objavljeno: 25.06.2013; Ogledov: 1175; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

7.
PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ODDELKA ZA ZBIRANJE PODATKOV
Andrej Cijan, 2013, diplomsko delo

Opis: Naloga obravnava proces zbiranja zahtev, analizo problemov in pripravo predloga za izdelavo programske rešitve za management pogodbenih delavcev pri izvedbi projektov zbiranja podatkov. Podjetja, katerih glavna dejavnost je izvajanje trženjskih in drugih podobnih raziskav, morajo za izvedbo takšnih raziskav zbrati podatke, na osnovi katerih se opravijo analize in nato izdelajo poročila, ki predstavljajo njihov izdelek. Ti podatki se večinoma zberejo s pomočjo anketiranja v zelo kratkem in natančno določenem časovnem roku. Izvedba projektov zbiranja podatkov je zelo zahtevna z vidika organizacije pogodbenih delavcev, ki zbiranje podatkov dejansko izvedejo. Procesi dela se tej situaciji prilagodijo, posledica tega pa je uporaba različnih dokumentov v obliki elektronskih preglednic in besedil, ki so nastali z namenom rešiti trenutni problem. Zato so dokumenti nepovezani in podatki razdrobljeni. Cilj naloge je predstaviti predlog programske rešitve, ki bo združila vse podatke o pogodbenih delavcih iz vseh držav, v enoten sistem, odpravila uporabo nepovezanih dokumentov in avtomatizirala ponavljajoča zamudna opravila. Za zbiranje zahtev smo izbrali metodo FURPS+. Zahteve smo zbirali s pomočjo pisne dokumentacije, intervjujev, sestankov in demonstracije opravljanja delovnih nalog. Rešitev pa bomo predstavili s pomočjo diagramov jezika UML 2.0, predvsem z diagrami primerov uporabe in diagrami aktivnosti. Programska rešitev bo modul obstoječe aplikacije AI Admin, ki se uporablja kot pomoč pri vodenju projektov zbiranja podatkov. Z uvedbo rešitve bomo povečali učinkovitost dela, omogočili centralno upravljanje s podatki o pogodbenih delavcih, poenostavili naloge managementa in vodenja projektov zbiranja podatkov. Prav tako pa bo z uvedbo rešitve aplikacija AI Admin zaokrožena celota in tako tudi tržno zanimiva.
Ključne besede: zbiranje podatkov, UML, primeri uporabe, management zaposlenih
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 766; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
9.
Kriminalistična obveščevalna dejavnost
Aljaž Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Razvoj kriminalistično obveščevalne dejavnosti se je začel konec 19. stoletja v Veliki Britaniji. Ker se je koncept dela kriminalistično obveščevalne dejavnosti pokazal kot zelo uspešen v boju zoper različne oblike kriminala, si je ta oblika dela začela hitro vtirati pot tudi v varnostne organe drugih držav. Tudi trendi razvoja varnostnih organov danes kažejo na svetlo prihodnost kriminalistično obveščevalne dejavnosti. Ker se je kriminalistično obveščevalna dejavnost razvila iz klasične obveščevalne dejavnosti, lahko med njima opazimo veliko podobnosti. Dejavnosti sta si zelo podobni v organiziranosti dela, v načinu zbiranja podatkov in informacij, pomemben segment zbiranja informacij obema predstavljajo informatorji. Tudi obveščevalni in kriminalistično obveščevalni cikel sta si zelo podobna, saj imata oba enako razporeditev posameznih faz znotraj cikla in tudi procesi tečejo zelo podobno. Kljub veliko podobnostim med dejavnostima, pa med njima prihaja do nekaj bistvenih razlik. Razlike je moč opaziti v samem namenu dejavnosti, v usmeritvi dejavnosti ter tudi končni izdelki se v obveščevalni in kriminalistično obveščevalni dejavnosti bistveno razlikujejo. V Republiki Sloveniji kriminalistično obveščevalno dejavnost opravlja Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, ki je organiziran znotraj Uprave kriminalistične policije. Center je nastal leta 2010 in se od takrat aktivno razvija in izpopolnjuje. CKOD tudi aktivno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Interpol in Europol.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, informatorji, zbiranje podatkov, policija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 899; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (595,22 KB)

10.
Poseganje preiskovalnega novinarstva na področje obveščevalne dejavnosti in ukrepi zoper zlorabe novinarskega poklica
Irena-Shyama Hlebš, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko preiskovalnega novinarstva, ko le-ta preide na področje obveščevalne dejavnosti in dejavnosti preiskovalnih organov. Novinarstvo ima obveščevalno-varnostno službo, s policijsko preiskavo in postopki v predkazenskem in kazenskem postopku veliko skupnega. Preiskovalni novinar zbira informacije in javnosti razkriva dejstva, ki so nastala protizakonito in z nemoralnim delovanjem. Gre za dejstva, ki jih posamezniki, določene inštitucije ali politične elite želijo prikriti. Preiskovalno novinarstvo v ospredje postavlja interes javnosti in zato morajo biti teme, ki se jih loteva preiskovalni novinar, za družbo pomembne. Ravno zaradi teže pomena obravnavane teme se morajo preiskovalnih zgodb lotevati previdno, metode dela pa morajo biti v skladu z etičnimi novinarskimi načeli, navedenimi v Kodeksu novinarjev in v skladu s kazensko zakonodajo. Zaradi zahtevnosti zbiranja podatkov in nedostopnosti le-teh, se novinarji lotevajo tudi metod dela, ki niso v njihovi pristojnosti in so celo nezakonite. Kodeks novinarjev Slovenije opredeljuje novinarske metode dela, ki so etične in zavezane poklicu. Dokument ne sodi v pravno zakonodajo, kršitve le-tega tako niso podrejene kazenskim postopkom. Na odgovornost novinarjev in urednikov pa nakazujejo določbe v Kazenskem zakoniku, kjer so navedena kazniva dejanja v preiskovalnem novinarstvu. Ta se v večini navezujejo na zbiranje informacij (tako na tehnike zbiranja kot na izdajo tajnih podatkov) in pa na dejanja zoper čast in dobro ime. V Sloveniji smo se največkrat srečali s tožbenimi zahtevki, v katerih so kot razlogi navedeni razžalitev, žaljiva obdolžitev, obrekovanje, izdaja tajnih podatkov.
Ključne besede: novinarstvo, preiskovalno novinarstvo, zbiranje podatkov, obveščevalna dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno: 07.01.2016; Ogledov: 588; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (427,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici