Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Slovenska ureditev policijskega zbiranja obvestil lahko zaradi svoje specifičnosti in razdeljenosti povzroči težave v poteku predkazenskega in kazenskega postopka. S problematiko zbiranja obvestil so se avtorji ukvarjali že od samega začetka sprejemanja novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po osamosvojitvi. Od leta 1994, ko je bil sprejet ZKP, pa do danes je bilo narejenih veliko sprememb, in sicer tudi na področju zbiranja obvestil. Izvedli smo pregled, kako so te spremembe vplivale na obravnavano tematiko. Začeli smo teoretičnim pregledom relevantne zakonodaje s področja kazenskega prava ter tudi policijskega prava, nadaljevali pa s pregledom in analizo sodne prakse s področja zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Celovito smo zajeli problematiko zbiranja obvestil po obstoječi zakonodaji. Opredelili smo nekatera izstopajoča področja, ki se v sodni praksi pojavljajo v povezavi z zbiranjem obvestil. Iz dostopne literature je razvidno, da nekatere težave v povezavi z zbiranjem obvestil še zmeraj obstajajo. Pojavljajo se predvsem glede usode uradnih zaznamkov, o njihovem izločanju iz sodnih spisov, kot tudi definicije obvestila, zbranega po 148. členu ZKP ter sam postopek zbiranja obvestil, ki ga zakon izrecno ne opredeljuje. Veliko sodne prakse je zaznati na področju zbiranja obvestil od osumljenca, le-to se od zbiranja obvestil od oseb, ki niso osumljene, razlikuje. Določitev trenutka, ki označuje, da je neka oseba postala osumljenec in je potrebno takšno osebo seznaniti z njegovimi pravicami, namreč ni zmeraj jasna.
Ključne besede: policija, zbiranje obvestil, predkazenski postopek, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 102
Celotno besedilo (586,55 KB)

Opis: Glavni namen diplomske naloge je ugotoviti vzrok za policijsko postopkovno praznino uradnega beleženja kakršnih koli izjav osumljenca v zvezi kaznivega dejanja, katerega storitve je osumljen, vse od trenutka odvzema prostosti in tako prvega stika s policisti, ki so ga seznanili s pravicami iz 4. člena ZKP do kasnejšega policijskega zaslišanja ali pridobitve izjave osumljenca. Prav tako bomo skušali ugotoviti vzrok in prikazati pravno praznino glede določitve časa, ki lahko preteče od trenutka, ko določena oseba dobi status osumljenca in njenim prijetjem, če pristojni državni tožilec ni dovolil začasne odložitve odvzema prostosti osumljenca. Zadnje poglavje diplomskega dela smo namenili razpravi in nanizali nekaj predlogov, s katerimi bi lahko zapolnili to, po našem mnenju, sivo polje zbiranja, uradnega beleženja in uporabe tako imenovanih spontanih izjav osumljenca dobljenih v policijskem predkazenskem postopku. Z implementacijo teh predlogov oziroma sprememb bi policija temeljiteje izpolnila z zakonom določeno poslanstvo iz prvega odstavka, 148. člena ZKP. Prepričan sem, da bi s tem državni tožilci v sodnih postopkih lažje in bolje utemeljevali sume storitve kaznivih dejanj.
Ključne besede: predkazenski postopek, osumljenci, zbiranje obvestil, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2014; Ogledov: 2134; Prenosov: 658
Celotno besedilo (2,82 MB)

Opis: Ko policija dobi obvestilo o storjenem kaznivem dejanju, odhiti na kraj dejanja, kjer začne zbirati obvestila. Z zbiranjem obvestil se ugotavljajo dejstva in okoliščine storjenega kaznivega dejanja. V moji diplomski nalogi je opisanih več primerov zbiranja obvestil, saj so za vsako kaznivo dejanje določena pravila. Pri storjenem uboju se zbirajo obvestila od očividcev in svojcev, pri samomorih predvsem od svojcev, pri vlomih in ropih pa predvsem od oškodovanca. Pri storjenem spolnem nasilju nad žensko se opravljata dva razgovora. Predvsem je pomembno, da so preiskovalci iskreni, nepristranski, vredni zaupanja, pozitivno naravnani in spoštljivi. Še pred nekaj časa so otroci veljali za neverodostojne priče, vendar to ni res. V 98 odstotkih otroci govorijo resnico. Ko se opravlja razgovor z otrokom, ga mora izpraševati tisti preiskovalec, ki je vešč še na drugih področjih. Preiskovalec mora otroka najprej sprostiti, se malo poigrati z njim in mu dokazati, da mu lahko zaupa. V zaslišanjih je dostikrat pomembno, da ga izvaja tisti preiskovalec, ki bo iz priče, osumljenca ali žrtve znal izvedeti čim več informacij, ki so verodostojne. Zaradi tega se je razvil kognitivni intervju, da bi se povečala kvaliteta in kvantiteta pridobljenih informacij. Cilj kognitivnega intervjuja je, da preiskovalec pričo pripelje do tistih vprašanj, kjer se bo priča spomnila pomembnih dogodkov ter ostalih informacij, ki bodo pomagale razjasniti vprašanja, ki jih imajo preiskovalci.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, priče, zaslišanje, zbiranje obvestil, kognitivni intervju, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 2585; Prenosov: 259
Celotno besedilo (333,43 KB)

Ključne besede: policija, policijsko delo, informativni razgovor, predkazenski postopek, zbiranje obvestil, osumljenci, zaslišanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.06.2010; Ogledov: 5482; Prenosov: 1029
Celotno besedilo (240,56 KB)