| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Utemeljitev preiskovalnega intervjuja s spoznanji teorije reaktance
Urša Zupanec, 2017, magistrsko delo

Opis: V (kazenskem) pravu je cilj razgovorov z osumljenci, žrtvami, pričami in ostalimi vpletenimi v posamezen primer kaznivega dejanja pridobitev resnične in celotne zgodbe o poteku samega dejanja ter obsodba pravega storilca. Dolgo časa je po svetu prevladoval prisilni način zasliševanja, katerega cilj je pridobitev priznanja. Najbolj znana tehnika je Reidova tehnika zasliševanja, ki pa zaradi svoje neetičnosti in na splošno zaradi napačnega zasledovanega cilja pogosto vodi do napačnih priznanj in posledično obsodb. Cilj je torej dosežen, ni pa dosežena pravica, ki naj bi bila v pravu neko splošno vodilo. Z zavedanjem tega so se v 60. letih 20. stoletja uveljavile v zbiranje informacij usmerjene tehnike, ki težijo k pridobivanju verodostojnih in relevantnih informacij o obravnavanem dogodku. Tu prevladuje po svetu splošno sprejet PEACE model zasliševanja, ki temelji na vzpostavitvi pristnega odnosa med preiskovalcem in intervjuvancem, kar med njima ustvari pozitivno vzdušje in vodi do sodelovanja intervjuvanca ter dosege cilja razgovora. Uporabo modela PEACE podpirajo tudi spoznanja teorije reaktance, ki v svojem bistvu pravi, da vsiljevanje določenega mnenja, mišljenja posamezniku pri njem povzroči odpor, zaradi česar postane še manj dovzeten za naša prepričevanja. Odpor oziroma upor se kaže tako, da se posameznik obnaša ravno nasprotno od z naše strani pričakovanega. Že ta teza, ki v grobem predstavlja bistvo teorije reaktance, podpira uporabo PEACE modela. Empatija preiskovalcev, njihova sproščenost, odprtost torej povzročijo enak odziv pri intervjuvancu, ki je zaradi teh in še mnogih drugih etičnih lastnosti bolj pripravljen sodelovati z nami. Sodelovanje intervjuvanca s pravim motivom, to je izpoved resnice z namenom spoznanja resnice, ne pa zavajanje preiskovalca, pa je pogosto ključno za uspešno razrešitev primera, saj običajno samo dokazi niso dovolj za obsodbo. Preiskovalni intervju, izveden po modelu PEACE, bi se torej moral uveljaviti kot splošno vodilo za izvedbo razgovora z osebami, ki so kakorkoli vpletene oziroma povezane s posameznim primerom kaznivega dejanja, saj predstavlja etično zasledovanje pravega cilja zaslišanj.
Ključne besede: intervju, preiskovalni intervju, zaslišanje, zbiranje informacij, kriminalistično preiskovanje, forenzična psihologija, teorija reaktance, magistrska dela
Objavljeno: 17.02.2017; Ogledov: 1208; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (788,19 KB)

2.
Uporaba lean startup metodologije v praksi
Urška Rozinger, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del prestavlja teoretični del, ki zajema podatke o tem, kaj je lean start up metodologija v praksi, s katerimi ovirami se srečujejo podjetniki pri uporabi te metode in kako lahko premagujejo ovire in možnost propada podjetja. Problem, ki se pojavlja, je ta, da podjetniki prehitro sklepajo zaključke, kar že v začetni fazi vodi v neuspeh. Veliko podjetij tako močno verjame v svojo idejo, da ne vidi odjemalcev in njihovih dejanskih potreb in problema, katerega želi rešiti. Podjetnik ima v mislih idejo, ki predstavlja neko rešitev za odjemalce. Sam je prepričan, da jo bodo odjemalci kupili in jim bo predstavljala rešitev, s katero bodo problem odpravili. V kolikor podjetnik ne naredi analize odjemalcev, se informira o trgu in razišče svoje konkurente, je obsojen na propad. Ključnega pomena je, da naredi celotno analizo, da gre ven iz stavbe, naredi analizo odjemalcev, posluša in jih sprašuje o problemu, katerega želijo odpraviti in so za njega pripravljeni plačati z denarjem. V kolikor si je podjetnik pripravljen vzeti čas in se poglobiti v odjemalce, se bo izognil temu, da bo vložil v podjetje znesek denarja, za idejo, katera nima prihodnosti. Več potrebnih informacij bo zbral, večja bo možnost, da bo s svojo rešitvijo uspel in imel uspešno ter dobičkonosno podjetje. Drugi del predstavlja praktični del, ki zajema anketne vprašalnike in anketiranje podjetij. Predvsem sem želela izvedeti, ali se podjetja poslužujejo te metode, katere ovire so tiste, s katerimi se soočajo, in ali je to metoda, ki vodi v uspeh in jo bodo uporabili še v prihodnje. Anketiranih je bilo 5 naključnih podjetij iz različnih panog, torej podjetja, katera se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Te sem izbrala, saj sem želela raziskati, kako različna podjetja dojemajo nove posle in njihovo trženje na trgu.
Ključne besede: lean start up metodologija, odjemalci, informacije, raziskava trga, zbiranje podatkov, tveganje razkritja informacij, ustvarjanje novih projektov
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 376; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1022,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici