| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
CENOVNA PRIMERJAVA PORABE ENERGENTOV PO SANACIJI KOTLOVNICE IN INVESTICIJA ZBIRALNICE ZA DEŽEVNICO
Andrej Ajdnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom naredil energetski preračun ogrevanja in ohlajenja obstoječe enostanovanjske hiše po Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures 2010) ter tehnični smernici TSG-1-004:2010. Omenjeni program, ki sem ga uporabil, je KI ENERGIJA 2017. Na primeru enostanovanjske hiše bom izdelal primerjavo stroškov med energentoma na kurilno olje in lesnimi peleti. Primerjal bom, koliko se letno prihrani med omenjenima energentoma. Dodatno pa se bo dodala zbiralnica za deževnico, ki se bo uporabljala za pranje avtomobilov in zalivanje vrta, za katero bom primerjal, v kolikšnem času se investicija povrne, če seveda se.
Ključne besede: sanacija kotlovnice, zbiranje deževnice, ogrevalna tehnika
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Inovacijske mreže – uspešne inovacije
Klemen Kos, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo na kratko opisali invencijo, inovacijo in trajnostni razvoj. Nato se bomo podrobneje osredotočili na inovacijske mreže, tako po svetu kot tudi v Evropi. Prav tako bomo podrobneje opisali množično zbiranje idej in množično financiranje. Predstavili bomo analizo potenciala inovacijskih mrež, množičnega zbiranja idej ter množičnega financiranja, zraven pa podali osebni komentar, kako se naj naše okolje uspešno vključi v uporabo teh metod. Ugotovili smo, da se v Evropi inovacijske mreže na področju množičnega zbiranja idej in množičnega financiranja pospešeno ustanavljajo.
Ključne besede: Inovacija, inovacijske mreže, množično zbiranje idej, množično financiranje
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

3.
Spletni vmesnik za integracijo in vizualizacijo podatkov gibanja slovenskega prebivalstva
Matic Mesner, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je pridobiti podatke iz nacionalnega portala Odprti podatki Slovenije, jih vizualno predstaviti na spletni strani in učinkovito analizirati. Pri izbiri podatkov bomo omejeni na temo slovenskega prebivalstva. Podane bodo informacije o gibanju prebivalcev v Sloveniji in posameznih regijah. Pri pripravi spletne strani se bodo za pomoč uporabljale dosegljiva dokumentacija in dostopne knjižnice za vizualizacijo podatkov. V namene boljšega razumevanja priprave spletne rešitve se bomo spoznali tudi s fazami zbiranja, integracije, analize in vizualizacije podatkov. Končna rešitev daje enoten vpogled v različne zbirke podatkov, katerih analiza vodi do novih informacij glede naravnega in selitvenega gibanja slovenskega prebivalstva. Ob rednem posodabljanju podatkov na izvirnem viru bo rešitev vedno dajala vpogled v najnovejše podatke.
Ključne besede: podatki o prebivalstvu, uporaba podatkov, zbiranje in integracija podatkov, podatkovna analitika, spletna stran, vizualizacija podatkov, odprti podatki
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 119; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (972,07 KB)

4.
Optimizacija procesa avtomatskega nanosa 2d kod za sledenje končnim izdelkom v proizvodni liniji podjetja lek d.d.
Jan Krneža, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava proces optimizacije avtomatskega nanosa 2D kod za sledenje končnim izdelkom v proizvodnji liniji podjetja Lek d. d. Predstavljen sta sistema kanban in e-kanban ter primerjava med sistemoma. Opisan je proces zagotavljanja sledljivosti in tehnologije povezane z zagotavljanjem sledljivosti. Prikazan je pomen programske opreme za vodenje proizvodnje, povezava med njimi in princip načina vodenja proizvodnje v podjetju Lek d. d. V nalogi je predstavljen proces poteka pakiranja in različne tehnologije označevanja za sledenje končnim izdelkom, kar je predmet obravnave naloge.
Ključne besede: Kanban, e-kanban, sledljivost, sistem načrtovanja virov v podjetju, SAP, sistem za upravljanje proizvodnje, Werum, sistem za nadzor, vodnje in zbiranje podatkov, označevanje, označba tiskanje, brizgalni tisk, lasersko označevanje
Objavljeno: 15.10.2020; Ogledov: 221; Prenosov: 0

5.
Načrtovanje naprednega zbiranja odpadkov v urbanem središču na primeru maribora
Ana Škrobar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali sistem zbiranja odpadkov v Mestni občini Maribor. Primerjali smo obstoječi način zbiranja komunalnih odpadkov z naprednim sistemom zbiranja s podzemnimi zbiralnicami odpadkov, ki izboljša ter odpravi številne težave, s katerimi se javna služba Snaga d.o.o. dandanes sooča. Ugotovili smo, da sam nadzor nad odlaganimi odpadki ni učinkovit in predstavlja velik problem komunalnim podjetjem. Prav tako resen problem predstavlja majhen odstotek ločenih frakcij na samem izvoru. Predstavili in pojasnili smo podzemni sistem in način njegovega delovanja. Poglavitna ugotovitev je, da sistem izboljšuje prevzemanje, odvoz in nadzor nad odpadki ter poveča deleže ločeno zbranih frakcij.
Ključne besede: podzemne zbiralnice odpadkov, komunalni odpadki, zbiranje odpadkov, povzročitelj plača
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

6.
Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami
Živa Drobnič Kvartuč, 2020, diplomsko delo

Opis: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Ključne besede: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Objavljeno: 22.07.2020; Ogledov: 261; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (983,97 KB)

7.
Policijsko zbiranje obvestil in zaslišanje osumljenca
Aljoša Rehar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšna je razlika med institutom policijskega zbiranja obvestil osumljenca in institutom policijskega zaslišanja osumljenca v predkazenskem postopku. V prvem delu diplomske naloge je na kratko definiran predkazenski postopek, za tem je opredeljen pomen testimonialnih dokazov oziroma dokazov, prejetih s pomočjo pričevanj, temu pa sledi definicija in razlaga vabljenja, enega glavnih pooblastil policistov, ki se navezuje na zaslišanje osumljenca. Na koncu tega dela diplomske naloge je opredeljen osredotočen sum, besedna zveza, ki jo policisti uporabijo, ko osebo obravnavajo kot edinega možnega storilca kaznivega dejanja. Da so bile ugotovljene glavne razlike med policijskim zbiranjem obvestil osumljenca in policijskim zaslišanjem osumljenca, sta morali biti ti dve fazi policijskega postopka zakonsko opredeljeni. Tako so v nadaljevanju naloge razloženi normativna ureditev, pravice osumljenca, potek zaslišanja in napake, ki jih policisti naredijo ob zaslišanju, kar lahko privede do izločitve nekaterih dokazov. Nazadnje so bile pregledane odločbe ustavnih sodišč, s čim je bilo na praktičnih primerih preverjeno, kje pristanejo dokumenti, pridobljeni v predkazenskem postopku, kakšno moč imajo za nadaljnji kazenski postopek, voden s strani sodišča in kakšne napake nastanejo v postopku zbiranja dokazov. Ugotovljeno je bilo, da zelo pomembno vlogo v predkazenskem postopku igrajo policisti, ki morajo pri svojem delu biti pozorni, da ne naredijo napak, saj te lahko privedejo do kršitve človekovih pravic in posledično izločitve dokazov, in da obstaja razlika v dokazni vrednosti izjav, glede na navzočnost zagovornika pri zaslišanju.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, zbiranje obvestil, zaslišanje, osumljenec, policija
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 376; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (512,24 KB)

8.
Mnenja vzgojiteljev/-ic do zbiranja podatkov v vrtcu
Katja Peterka, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so proučena mnenja vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev o zbiranju podatkov v vrtcih. V teoretičnem delu so podrobneje razčlenjene pedagoška metodologija in najpogostejše vrste raziskovanja v pedagoških ustanovah, natančneje v vrtcih. Opisani in razčlenjeni sta obliki raziskovanja, ki se pojavljata v pedagoški metodologiji, tj. kvalitativno in kvantitativno raziskovanje. Teoretični predstavitvi so dodani opisi načinov zbiranja posameznega raziskovanja ter predstavljene prednosti in slabosti posameznega tipa raziskovanja ter primernost njihovega izvajanja v vrtcih. Sledita predstavitev težav, povezanih z relevantnostjo rezultatov raziskav, in opis načinov, kako izboljšati odzivnost pri zbiranju podatkov v vrtcih. V empiričnem delu so raziskana mnenja vzgojiteljev predšolskih otrok in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok o zbiranju podatkov v vrtcih, pojavljanju pedagoške metodologije v vrtcih in načinih zbiranja podatkov. Podatki so pridobljeni s pomočjo strokovno podprtega anketnega vprašalnika, ki poleg že omenjenih vprašanj vsebuje vprašanja o pogostosti pojavljanja zbiranja podatkov, nagrajevanju izpolnjenih vprašalnikov in dosedanjih izkušnjah strokovnih delavcev.
Ključne besede: pedagoška metodologija, kvantitativno raziskovanje, kvalitativno raziskovanje, zbiranje podatkov, metodologija v vrtcu
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 367; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (836,98 KB)

9.
Zbiranje in ravnanje z odpadki iz zdravstva v obdobju 2011-2016 v Sloveniji
Darja Kokol, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Odpadki iz zdravstva izhajajo iz zdravstvenih dejavnosti in medicinskih postopkov v bolnišnicah, klinikah, laboratorijih, veterini in raziskovalnih centrih. Neprimerno ravnanje s tovrstnimi odpadki lahko izpostavlja zdravstvene delavce, paciente in širšo skupnost okužbam, toksičnim učinkom ter poškodbam in povečuje tveganje za onesnaženje okolja. Namen magistrskega dela je preučiti podatke o nastajanju in zbiranju posameznih odpadkov iz zdravstva v letih 2011 do 2016 v Sloveniji ter izbranih evropskih državah in ugotoviti, katerih vrst odpadkov iz zdravstva se zbere največ in kako se z njimi ravna. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo analizirali podatke o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki so bili zbrani in objavljeni v letnih poročilih za obdobje 2011–2016 na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, in jih analizirali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je količina nastalih odpadkov iz zdravstva v Sloveniji po letu 2012 močno upadla. Leta 2011 je nastalo 11.393.758 kg teh vrst odpadkov, leta 2016 pa 5.767.176 kg. Odpadki iz zdravstva se predelujejo po postopkih R12 in R13 ter odstranjujejo po postopkih D9, D10 in D13. Diskusija in zaključek: Velika količina odpadkov nastaja zaradi materialov, ki so namenjeni enkratni uporabi. V razvitih državah odpadke iz zdravstva po uporabi ustrezno klasificirajo in ustrezno zavržejo, v manj razvitih pa je glede odpadkov iz zdravstva storjenega zelo malo, zato bi bilo treba sprejeti zakonodajo in strategije, ki bi uredile nastajanje odpadkov iz zdravstva in ravnanje z njimi. Neprimerno ravnanje z odpadki iz zdravstva, posebej v nerazvitih državah, zdravstvene delavce in širšo družbo izpostavlja okužbam in toksičnim učinkom ter slabo vpliva na okolje.
Ključne besede: zdravstveni odpadki, zbiranje odpadkov, zdravje ljudi, okolje, ravnanje z odpadki
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 391; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
Zbiranje in uporaba deževnice za gospodinjske namene na primeru individualne hiše
Nika Bojanc, 2019, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom spodbujamo in ozaveščamo uporabo deževnice s pomočjo zbiralnika vode. Opisali smo, kakšno podnebje imamo v Sloveniji,kako to vpliva na dež ter kako deževnica pravzaprav nastane, kakšna je njena kakovost in uporaba. Poglobili smo se v preteklost in podajamo rezultate razvoja zbiralnikov skozi čas, od najenostavnejših naravnih zbiralnikov v vrtačah (kalov, ki so tudi podrobno obrazloženi) do sodobnih plastičnih zbiralnikov. Ker je zbiralnik sam po sebi le prazen prostor, nismo pozabili na dotok vode, njeno zajemanje in zaščito pred vstopom nepotrebnih delcev. Namen naloge je preveriti, ali je deževnico mogoče uporabiti tudi v sodobnem času kot kvaliteten vodni vir. Na primeru rešitve za individualno hišo spremljamo adaptacijo obstoječega zbiralnika deževnice v edini vir pitne vode v individualni stanovanjski hiši. Opisali bomo dela od začetka gradnje hiše, preko potrebnih priklopov zbiralnika, do danes, z obrazložitvijo, kaj je potrebno popraviti oziroma zamenjati, da bo zbiralnik služil oskrbi z neoporečno pitno vodo.
Ključne besede: zbiranje deževnice, samooskrba, pitna voda
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 512; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici