Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uporaba različnih vrst baterij stalno narašča. Zavedati se moramo, da se baterije iztrošijo in postanejo nevaren odpadek, s katerim je potrebno skrbno ravnati in jih ustrezno ločevati od preostalih odpadkov. S pravilnim ločevanjem odpadnih baterij omogočimo njihovo recikliranje in ponovno uporabo kot vir surovin za nove izdelke, kar prispeva tudi k zmanjšanju emisij. Pravilno ravnanje z odpadnimi baterijami ima tudi ekonomski pomen. V diplomskem delu smo preučili, kako pravilno ravnanje z iztrošenimi baterijami prispeva k zmanjšanju stroškov pri proizvodnji novih baterij in zmanjšanju količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih. Prvi korak k temu je, da odpadnih baterij ne zavržemo med mešane odpadke, temveč jih recikliramo. S pomočjo primerjalne analize smo preučili, kako ljudje razumejo uporabo in recikliranje odpadnih baterij.
Ključne besede: Nevarni odpadki, ločeno zbiranje, okoljska ozaveščenost
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (777,87 KB)

Opis: Slovenska ureditev policijskega zbiranja obvestil lahko zaradi svoje specifičnosti in razdeljenosti povzroči težave v poteku predkazenskega in kazenskega postopka. S problematiko zbiranja obvestil so se avtorji ukvarjali že od samega začetka sprejemanja novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po osamosvojitvi. Od leta 1994, ko je bil sprejet ZKP, pa do danes je bilo narejenih veliko sprememb, in sicer tudi na področju zbiranja obvestil. Izvedli smo pregled, kako so te spremembe vplivale na obravnavano tematiko. Začeli smo teoretičnim pregledom relevantne zakonodaje s področja kazenskega prava ter tudi policijskega prava, nadaljevali pa s pregledom in analizo sodne prakse s področja zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Celovito smo zajeli problematiko zbiranja obvestil po obstoječi zakonodaji. Opredelili smo nekatera izstopajoča področja, ki se v sodni praksi pojavljajo v povezavi z zbiranjem obvestil. Iz dostopne literature je razvidno, da nekatere težave v povezavi z zbiranjem obvestil še zmeraj obstajajo. Pojavljajo se predvsem glede usode uradnih zaznamkov, o njihovem izločanju iz sodnih spisov, kot tudi definicije obvestila, zbranega po 148. členu ZKP ter sam postopek zbiranja obvestil, ki ga zakon izrecno ne opredeljuje. Veliko sodne prakse je zaznati na področju zbiranja obvestil od osumljenca, le-to se od zbiranja obvestil od oseb, ki niso osumljene, razlikuje. Določitev trenutka, ki označuje, da je neka oseba postala osumljenec in je potrebno takšno osebo seznaniti z njegovimi pravicami, namreč ni zmeraj jasna.
Ključne besede: policija, zbiranje obvestil, predkazenski postopek, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 141
Celotno besedilo (586,55 KB)

Ključne besede: gospodarsko vohunstvo, gospodarstvo, zbiranje podatkov
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 22
Celotno besedilo (192,39 KB)

Opis: Zelo pomembno vlogo za obstoj podjetja ima izobraževanje oziroma investiranje v zaposlene, kajti samo izobražen kader je lahko učinkovit in ključen člen za uspeh podjetja. V diplomski nalogi smo opredelili pomen izobraževanja zaposlenih za odgovorno ravnanje s tekstilnimi komunalnimi odpadki v podjetju CEROP d. o. o. Zbiranje podatkov smo izvedli z anonimno anketo, ki smo jo razdelili med zaposlene. Zanimalo nas je, kaj zaposlene motivira in kateri dejavniki jih pri tem ovirajo. Ustrezno izpolnjenih je bilo 60 anket. Rezultati so pokazali, da je višja plača največji motivator med zaposlenimi v podjetju CEROP d. o. o. Večina zaposlenih je odgovorila, da jim je večja plača bistven motivator za dodatno izobraževanje. Zraven tega na motivacijo vpliva tudi preizkušnja lastnih sposobnosti, pridobivanje k lastnemu razvoju ter možnost napredovanja. Opazimo, da v manjši meri posameznike motivira večji vpliv. Glavna ovira, zakaj se zaposleni ne odločajo za dodatno izobraževanje so pomankanje prostega časa in družinske obveznosti. V manjši meri pa so zaposleni kot oviro pri izobraževanju izbrali starost, pomanjkanje ambicij in pomankanje zanimanja. Ocenili smo tudi, da se zaposleni v večji meri želijo izobraževati z delavnicami in skupinskimi izobraževanji. Podatki, ki smo jih zbrali, bodo lahko podjetju CEROP d. o. o. v pomoč za motiviranost zaposlenih k dodatnemu izobraževanju in s tem tudi k dodatnemu uspehu podjetja.
Ključne besede: izobraževanje, zaposleni, zbiranje odpadkov, odgovorno ravnanje, motiviranost.
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 435; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu. Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice. Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju. Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 965; Prenosov: 341
Celotno besedilo (745,19 KB)