| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV KRATKOSTIČNEGA TOKA IN ELEKTROMAGNETNEGA POLJA NA IZBIRO OPREME V RTP ŽELEZARNA RAVNE
Matej Tovornik, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje postopek izbire srednjenapetostne opreme v 20-kV stikališču razdelilne transformatorske postaje Železarna Ravne. Opisani so postopki od ideje do izvedbe projekta. Poudarek je na izračunu kratkostičnega toka, dimenzioniranju srednjenapetostnih zbiralk in simulaciji elektromagnetnega polja v prostoru. Raziskani so bili termični in dinamični učinki kratkostičnih tokov na izbrane zbiralke. V zaključnem poglavju je predstavljena izvedba rekonstrukcije 20-kV zbiralk v stikališču.
Ključne besede: kratek stik, elektromagnetno polje, zbiralka
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 636; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (7,68 MB)

3.
Pulzno gostotno moduliran mikrorazsmernik z aktivnim razklopitvenim tokokrogom
Lucijan Korošec, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo področje enofaznih razsmerniških pretvornikov za posamezne fotovoltaične module, imenovanih mikrorazsmerniki. Pri teh sistemih vhod predstavlja fotovoltaični vir enosmerne in v delovni točki sistema konstantne moči, izhod pa v obliki lokalnega bremena ali električnega omrežja zahteva odjem z izmenično močjo. Posledično je zaradi nenehne razlike v proizvajani in porabljeni moči zahtevana razklopitev s čim manjšo energijsko posodo – razklopitvenim kondenzatorjem, kar predstavlja največji izziv obravnavane tematike, saj vrednost kapacitivnosti, napetostni nivoji in sama velikost razklopitvenega kondenzatorja določajo velikost, ceno in življenjsko dobo celotnega pretvornika. Hkrati velikost pretvornika oz. uporabljenih komponent določa predvsem stikalna frekvenca delovanja sistema, njeno dvigovanje in s tem zmanjševanje velikosti komponent pa omejujejo stikalne izgube uporabljenih tranzistorjev in diod, ki vodijo v slabši izkoristek pretvorbe energije. Glede na te izzive v doktorski disertaciji podajamo pregled obstoječih struktur mikrorazsmernikov in njihovih delovanj. Na podlagi dvostopenjskega mikrorazsmernika z enosmerno zbiralko (DC-linkom), ki dobro zaobide problem velikosti in življenjske dobe razklopitvenega kondenzatorja, smo predlagali novo strukturo pretvornika. Ta uvaja v konfiguracijo vezja aktivni razklopitveni tokokrog z razklopitvenim kondenzatorjem in visokofrekvenčno izmenično zbiralko (HFAC-link) ter v nasprotju z obstoječo rešitvijo omogoča izvedbo mehkega preklapljanja stikal, posledično pa uporabo visoke stikalne frekvence delovanja pretvornika. Zaradi specifičnega načina delovanja smo pri vodenju predlaganega mikrorazsmernika uporabili pulzno gostotno modulacijo. Vodenje pretvornika smo zaradi kompleksnosti in visoke stikalne frekvence (100 kHz) izvedli na programarljivem polju logičnih vrat (FPGA), samo delovanje predlagane strukture mikrorazsmernika pa smo eksperimentalno preverili.
Ključne besede: Mikrorazsmernik, pulzno gostotna modulacija, razklopitveni kondenzator, aktivni razklopitveni tokokrog, visokofrekvenčna izmenična zbiralka.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 942; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici