| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 210
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Merjenje pomika s pomočjo kvarčnega oscilatorja
Franci Lah, 2021, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je prikaz poteka izdelave tiskanine v programskem okolju Multisim. Razloženi bodo različni principi merjenja majhnih pomikov. Podrobneje bo razložena celotna izdelava in načrtovanje tiskanine s kvarčnim kristalom. Zajemala bo programsko okolje Multisim, naročanje izdelave pri ponudniku, problematika preizkušanja, izvedba meritev ter predstavitev rezultatov.
Ključne besede: tiskano vezje, MULTISIM, kremenov kristal, zaznavanje feritnih snovi, majhni pomiki
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Ocenjevanje vlažnosti tal z uporabo radarskih slik in globokega učenja
Tomaž Peterkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na obdelavi satelitskih slik in uporabi globokih konvolucijskih nevronskih mrež. V vsebini zaključnega dela je opisano raziskovalno delo s področja uporabe polarimetričnega SAR-a. Namen dela je načrtovanje in izdelovanje sistema, ki bi lahko bil sposoben obdelati satelitsko sliko tako, da se iz nje lahko določi vlažnost tal. Za ocenjevanje le-te so bile uporabljene globoke konvolucijske nevronske mreže, ki so se izkazale za zelo uporabne. V postopku izdelave so bili uporabljeni programi za obdelovanje atmosferskih slik s pomočjo polarimetrije, kot so PolSARpro in SNAP. Za nadaljnjo obdelavo slik in načrtovanje globoke konvolucijske nevronske mreže se je uporabljal programski jezik Python v okolju Visual Studio.
Ključne besede: Daljinsko zaznavanje, nevronske mreže, ocenjevanje vlažnosti tal, polarimetrija, PolSARpro, Python
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

3.
Algoritmi zaznavanja trkov v računalniških igrah
Timotej Korda Mlakar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo implementirali razne algoritme za zaznavanjetrkov v igrah. Te smo preizkusili in izmerili kako hitro se izvajajo pod ra-znimi pogoji. Ugotovili smo, da je algoritem octree deloval večinoma najbo-lje. Algoritem uniformna mreža je primeren le, če ni problematično zasestiveliko delovnega pomnilnika in imamo enakomerno porazdeljene objekte poprostoru.
Ključne besede: algoritem, zaznavanje trkov, primerjava, implementa-cija, računalniške igre, realno časovno
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (596,33 KB)

4.
Zaznavanje verodostojnosti informacij družbenih medijev med slovenskimi mladostniki
Lina Dvoršak, 2021, magistrsko delo

Opis: Vedno zgodnejša uporaba družbenih omrežij in poplava nepreverjenih informacij iz različnih kanalov pripelje do pomanjkanja orodij za ocenjevanje prejetih informacij. Še posebej ranljiva kategorija so mladostniki, saj se psihološki procesi pri njih odvijajo drugače. Bolj zaupajo vrstnikom in pomembna jim je družbena potrditev. Raziskovali smo, ali prisotnost hiperpovezave in pokroviteljstva ter družbena potrditev vplivajo na zaznavanje verodostojnosti informacij v objavah na družbenem omrežju Facebook. Med zadnjo triado mariborskih osnovnošolcev smo izvedli anketni vprašalnik in prejeli 176 odgovorov, izmed katerih smo upoštevali le uporabnike Facebooka (n = 52). Ugotavljamo, da je družbeno omrežje Facebook veliko manj uporabljano, kot smo pričakovali. Podatek sledi svetovnim trendom upadanja uporabe tega družbenega omrežja med mladostniki. Ugotovili smo, da prisotnost hiperpovezave in družbene potrditve pozitivno vpliva na verodostojnost sporočila objave, medtem ko pokroviteljstva nanjo ne vplivajo. Rezultati so pomembni predvsem za starše, učitelje in druge akterje v izobraževanju mladostnikov. Izjemno pomembno je poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na zaznavo verodostojnosti informacij med mladostniki, da so jih zmožni sami prepoznati in primerno reagirati.
Ključne besede: zaznavanje verodostojnosti, verodostojnost informacij, družbeni mediji, Facebook, mladostniki
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
Razvoj in validacija kolorimetričnega senzorskega receptorja za zaznavanje kvarjenja živil
Marcel Žafran, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja začetno področje raziskav in razvoja novih kolorimetričnih senzorskih receptorjev (KSR) za zaznavanje amonijaka (NH3), ki bi jih lahko vključili v pametno embalažo za živila. NH3 je namreč pomemben analit, z merjenjem katerega lahko ovrednotimo svežost in varnost nekaterih živilskih proizvodov, predvsem mišične hrane. KSR smo pripravili tako, da smo ekstrakt vijoličnega korenja raztopili v polimeru etil celuloza in tako pripravljeno raztopino s premazovalnikom z nožem nanesli na PET-folijo. Ves material, ki smo ga uporabili za pripravo opisanih KSR, je združljiv z živili. Za kvantitativno ovrednotenje barvnih sprememb smo uporabili tehniko vzorčenja iz nezapolnjenega prostora nad vzorcem in kolorimetrično detekcijo izvedli s pametnim telefonom. KSR smo izpostavili različnim koncentracijam NH3, pri čemer je prišlo do vidnih barvnih sprememb, ki smo jih ovrednotili z brezplačno aplikacijo Color Grab in RGB analizo. Barvne spremembe smo lahko s prostim očesom zaznali že pri koncentraciji 1,35 mg/L. Uporaba KSR v pakirani (pametni) embalaži bi lahko uporabnikom omogočila enostavno odčitavanje barvnih sprememb na njihovih mobilnih napravah, s čimer bi pridobili informacije o dejanskem stanju živil. Slednje je bistveno za podaljšanje njihovega roka trajanja in predstavlja eno izmed rešitev velikega globalnega izziva – ogromne količine zavržene hrane, ki zaradi rasti svetovnega prebivalstva in podnebnih sprememb, postaja vedno bolj pereč problem.
Ključne besede: kolorimetrični senzorski receptorji, zaznavanje kvarjenja živil, amonijak, celokupni hlapni bazični dušik, kolorimetrična detekcija, RGB-analiza
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

6.
Svetlobna onesnaženost na območju doline Voglajne in Zgornjega Posotelja ter njen vpliv na vegetacijo
Mojca Rajh, 2021, magistrsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane. V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar
Objavljeno: 09.08.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (8,81 MB)

7.
Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS
Andrea Lovrenčić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS smo izdelali z namenom, da predstavimo trende osvetljenosti površja na podlagi podatkov satelita DMSP-OLS. Izračunali smo spremenljivko SOL za vse obravnavane obmejne občine v Sloveniji in vse obmejne občine na Hrvaškem. Z dvema različnima tabelama, v sklopu katerih smo obravnavali obmejene občine Slovenije in Hrvaške, smo izdelali karto, ki prikazuje osvetljena površja obmejnega območja. Analizirali smo zvezo med SOL in socioekonomskimi kazalniki v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja podatkov grafični prikaz ni bil narejen za Hrvaško. V Sloveniji smo ugotavljali aktivnosti prebivalstva in osvetlitve površja, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da je smerni koeficient linearnega trenda prikazal obmejne občine v Sloveniji, ki imajo višjo stopnjo aktivnosti prebivalstva ter posledično tudi večjo osvetljenost površja. Na podlagi socioekonomskih kazalnikov smo ugotovili, da je na mreži 1 x 1 km več ljudi, ki ima le srednjošolsko izobrazbo. Ugotovili smo razliko v ekonomski aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške oziroma smo s pomočjo grafa sklepali, da je svetloba na Hrvaškem bolj dinamična. Če pa primerjamo celotno obmejno območje pa lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da pri obeh državah ni razlik med ekonomsko aktivnostjo in osvetljeno površino.
Ključne besede: Daljinsko zaznavanje, satelit DMSP-OLS, interkalibracija, trendi osvetlitve, ekonomska aktivnost
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

8.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

9.
Povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih
Martin Urankar, 2020, magistrsko delo

Opis: Mediji so s svojimi vsebinami vsakodnevno prisotni v človekovem življenju. Ogromno medijskih vsebin vsebuje takšne in drugačne vrste nasilja. Ali to nasilje lahko vpliva na pojav deviantnosti pri posameznikih? Ali obstaja povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih? Odgovore na takšna in podobna vprašanja se je poskušalo najti v tem zaključnem delu. V uvodu je bralcu predstavljen pogled na nasilje in njegova prisotnost v vsakodnevnem življenju posameznika. Pojasnjeni so nekateri pojmi, predstavljeni so mediji, njihovi učinki in različne teorije deviantnosti. V nadaljevanju se podrobneje posvetimo prisotnosti nasilja v posameznih medijih, kot so televizija in film, videoigre, literatura, glasba in splet. Vsak medij je predstavljen v povezavi z nasilnimi vsebinami. Opisana so tudi nekatera nasilna kazniva dejanja, ki se jih povezuje z vplivom določenega medija. Negativne učinke, ki jih lahko imajo nasilne vsebine, se je pričelo toliko bolj proučevati po množičnem pokolu na šoli Columbine v Združenih državah Amerike. Dvajsetega aprila 1999 sta namreč dva dijaka omenjene šole v zgradbo vstopila oborožena in brez opozorila pričela streljati na sovrstnike. Ubitih je bilo trinajst ljudi. V letih po dogodku so sledile raziskave, ki so povezovale nasilna in kazniva dejanja z igranjem nasilnih videoiger, gledanjem nasilnih video vsebin, poslušanjem nasilne glasbe ipd. Kmalu za tem so se pojavile raziskave, ki so takšnim trditvam nasprotovale in jih zavračale. Med poznavalci tako še vedno ni enotnega mnenja, kakšen učinek imajo na posameznika nasilne medijske vsebine oziroma, če ga te sploh imajo. V zaključno delo je vključena tudi raziskava z anketnim vprašalnikom, s katero se želi predstaviti poglede sodelujočih na nasilje ter njihovo dojemanje povezave videnega nasilja z negativnimi posledicami.
Ključne besede: magistrska dela, deviantnost, nasilje, mediji, povezava, zaznavanje
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 256; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

10.
Zaznava oljnih madežev v multispektralnih satelitskih slikah
Marko Kužner, 2020, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu predstavljamo analizo metod za zaznavanje oljnih madežev na vodni površini s satelitom TRISAT. Primerjali smo metodo največjega verjetja in nevronsko mrežo. Algoritma smo učili in testirali nad dvema različnima bazama podatkov. Z rezultati smo pokazali, da je metoda največjega verjetja računsko in prostorsko bolj spremenljiva pri manjšem številu vhodnih podatkov, medtem ko se je nevronska mreža izkazala za natančnejšo. S primerjavo najboljših izbranih kanalov nad bazama podatkov smo pokazali, da so si izbrani kanali podobni. Rezultate tega diplomskega dela lahko uporabimo za izvedbo algoritma nad referenčnimi slikami satelita TRISAT.
Ključne besede: satelit TRISAT, metoda največjega verjetja, nevronske mreže, zaznavanje olja, kratkovalovni infrardeči spekter
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 440; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici