| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 203
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

2.
Povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih
Martin Urankar, 2020, magistrsko delo

Opis: Mediji so s svojimi vsebinami vsakodnevno prisotni v človekovem življenju. Ogromno medijskih vsebin vsebuje takšne in drugačne vrste nasilja. Ali to nasilje lahko vpliva na pojav deviantnosti pri posameznikih? Ali obstaja povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih? Odgovore na takšna in podobna vprašanja se je poskušalo najti v tem zaključnem delu. V uvodu je bralcu predstavljen pogled na nasilje in njegova prisotnost v vsakodnevnem življenju posameznika. Pojasnjeni so nekateri pojmi, predstavljeni so mediji, njihovi učinki in različne teorije deviantnosti. V nadaljevanju se podrobneje posvetimo prisotnosti nasilja v posameznih medijih, kot so televizija in film, videoigre, literatura, glasba in splet. Vsak medij je predstavljen v povezavi z nasilnimi vsebinami. Opisana so tudi nekatera nasilna kazniva dejanja, ki se jih povezuje z vplivom določenega medija. Negativne učinke, ki jih lahko imajo nasilne vsebine, se je pričelo toliko bolj proučevati po množičnem pokolu na šoli Columbine v Združenih državah Amerike. Dvajsetega aprila 1999 sta namreč dva dijaka omenjene šole v zgradbo vstopila oborožena in brez opozorila pričela streljati na sovrstnike. Ubitih je bilo trinajst ljudi. V letih po dogodku so sledile raziskave, ki so povezovale nasilna in kazniva dejanja z igranjem nasilnih videoiger, gledanjem nasilnih video vsebin, poslušanjem nasilne glasbe ipd. Kmalu za tem so se pojavile raziskave, ki so takšnim trditvam nasprotovale in jih zavračale. Med poznavalci tako še vedno ni enotnega mnenja, kakšen učinek imajo na posameznika nasilne medijske vsebine oziroma, če ga te sploh imajo. V zaključno delo je vključena tudi raziskava z anketnim vprašalnikom, s katero se želi predstaviti poglede sodelujočih na nasilje ter njihovo dojemanje povezave videnega nasilja z negativnimi posledicami.
Ključne besede: magistrska dela, deviantnost, nasilje, mediji, povezava, zaznavanje
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Zaznava oljnih madežev v multispektralnih satelitskih slikah
Marko Kužner, 2020, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu predstavljamo analizo metod za zaznavanje oljnih madežev na vodni površini s satelitom TRISAT. Primerjali smo metodo največjega verjetja in nevronsko mrežo. Algoritma smo učili in testirali nad dvema različnima bazama podatkov. Z rezultati smo pokazali, da je metoda največjega verjetja računsko in prostorsko bolj spremenljiva pri manjšem številu vhodnih podatkov, medtem ko se je nevronska mreža izkazala za natančnejšo. S primerjavo najboljših izbranih kanalov nad bazama podatkov smo pokazali, da so si izbrani kanali podobni. Rezultate tega diplomskega dela lahko uporabimo za izvedbo algoritma nad referenčnimi slikami satelita TRISAT.
Ključne besede: satelit TRISAT, metoda največjega verjetja, nevronske mreže, zaznavanje olja, kratkovalovni infrardeči spekter
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 293; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Zaznavanje embalaže tobačnih izdelkov s strani odjemalcev
Nika Rakuša, 2020, diplomsko delo

Opis: Embalaža predstavlja danes veliko več kot zgolj varovanje izdelka. Je orodje za privlačenje pozornosti odjemalcev, posredovanje informacij o izdelku in nazadnje povzroča tudi učinke, ki vplivajo na nakupne odločitve. Obenem opravlja različne funkcije, da bi zadovoljila potrebe vseh, ki pridejo v stik z izdelkom, zato je pri njenem načrtovanju treba upoštevati različne dejavnike. Ker se je z razvojem izdelkov pojavilo veliko različnih vrst embalaže, lahko to razvrščamo po različnih kriterijih. Kako pomembna je, pa lahko opazimo pri vseh vidikih marketinškega spleta, še posebej veliko vlogo pa igra pri komuniciranju z odjemalci. Z uvedbo enotne embalaže tobačnih izdelkov pa gremo v razvoju embalaže nazaj, saj so bili odstranjeni ali spremenjeni vsi komunikacijski elementi, ki v odjemalcih vzbudijo željo po izdelku. Cilj naloge je bil torej raziskati, kakšna je enotna embalaža tobačnih izdelkov in kako jo odjemalci zaznavajo. Rezultati naše raziskave kažejo, da se polovica anketiranih zaveda pravega osnovnega namena embalaže, da pri nakupu tobačnih izdelkov najprej opazijo barvo embalaže, čeprav jim privlačen videz v tem primeru ni tako pomemben in da enotna embalaža vzbuja več negativnih kot pozitivnih asociacij. Prav tako so mnenja, da embalaža ne vpliva toliko na nakup tobačnih izdelkov.
Ključne besede: enotna embalaža, tobačni izdelki, zaznavanje, odjemalci
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (911,56 KB)

5.
Dejavniki zaznavanja varnosti destinacije
Doris Jelen, Ksenija Vodeb, Janez Mekinc, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Za zadovoljstvo turistov na destinaciji je treba upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja posameznika. Eden izmed teh je zagotovo varnost. Podrobneje je predstavljen pomen, ki ga ima zaznava varnosti pri turistih. Cilj prispevka je preučiti zaznavanje varnosti med slovenskimi turisti glede potovanja v Egipt, v povezavi s terorističnimi tveganji. Metode: Uporabili smo deskriptivno in empirično metodo raziskave. S pomočjo ključnih teoretičnih izhodišč smo oblikovali anketni vprašalnik, zbrane podatke pa statistično analizirali s programom SPSS 22. Ugotovitve: Ugotovili smo, da se med slovensko populacijo pojavljajo zaznave glede varnosti do potovanja v Egipt, na katere statistično vplivajo demografski podatki in potovalne navade. Rezultati so pokazali tudi, da se razmeroma hitro vrne želja po potovanju, ne glede na morebitne teroristične grožnje. Omejitve/uporabnost raziskave Predlagamo dodatno preučevanje tematike ter razširitev teme zaznavanja varnosti do potovanja v Egipt tudi na druga varnostna tveganja. V raziskavo je vključena samo slovenska populacija, zato predlagamo izvedbo raziskave tudi na drugi nacionalnosti. Praktična uporabnost: Prispevek podaja tudi trženjske ukrepe, ki bi lahko sčasoma pripomogli k izboljšavi prisotnih negativnih zaznav ter priporočila za nadaljnje raziskovanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Čeprav Egipt velja za pomembno turistično destinacijo Slovencev, pa do sedaj podobnih raziskav še ni bilo izvedenih. Članek je zato osnova raziskovalnim inštitutom za nadaljnje preučevanje področja varnosti in razumevanja zaznavanj slovenskih turistov ter podlaga turističnim organizacijam pri destinacijskem managementu.
Ključne besede: zaznavanje varnosti, Egipt, potovanje, terorizem, proces odločanja, turizem
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Uporaba nevronskih mrež v kibernetski varnosti
Črt Uršič, Anže Mihelič, Simon Vrhovec, 2020, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Ob neprestanem izboljševanju informacijske infrastrukture so za njeno zaščito potrebni tudi novi pristopi k varnosti in razvoj novih tehnik zaznavanja kibernetskih groženj. Med te tehnologije sodijo tudi nevronske mreže, ki se že dolgo uporabljajo na različnih področjih, kot so medicina, logistika in biologija. Namen prispevka je prepoznati in predstaviti njihovo uporabnost na področju kibernetske varnosti. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature, s katerim so bile prepoznane pozitivne in negativne lastnosti nevronskih mrež kot aktualnega pristopa strojnega učenja za zaznavo kibernetskih napadov. Izvedena je bila tudi primerjava uporabe nevronskih mrež s konvencionalnimi sistemi. Ugotovitve: Rezultati eksperimentov so večinoma v korist nevronskim mrežam, saj je proces hitrejši, natančnejši in z manj lažnimi alarmi kot konvencionalni sistemi, ki običajno delujejo na principu statične analize. Vendar pa so nevronske mreže zaradi njihovega načina delovanja pogosto nepredvidljive in so najbolj učinkovite šele v kombinaciji s konvencionalnimi sistemi. V obstoječi literaturi primanjkujejo predvsem testiranja teh sistemov v realnih situacijah, izven kontroliranih umetnih okolij. Omejitve/uporabnost raziskave V pregled literature so bili vključeni znanstveni prispevki, objavljeni v letih od 2017 do 2019 in indeksirani v bazah Web of Science in Scopus. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek s povzetkom osnovnih tehničnih principov delovanja nevronskih mrež predstavlja začetno točko za strokovnjake na področju kibernetske varnosti, ki z njimi še niso seznanjeni. Prispevek povzema trenutno stanje na področju uporabe nevronskih mrež v kibernetski varnosti in potencialne smeri razvoja v prihodnosti. Prispevek predstavlja enega prvih sistematičnih pregledov literature na področju uporabe nevronskih mrež v kibernetski varnosti, ki se je znanstvenoraziskovalno razcvetelo predvsem v zadnjih treh letih.
Ključne besede: nevronske mreže, strojno učenje, umetna inteligenca, sistem za zaznavanje vdorov, škodljiva programska oprema, finance
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 178; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Inoviran model kontinuiranega spremljanja deformacij letaliških vzletno-pristajalnih stez
Damjan Doler, 2020, doktorska disertacija

Opis: Zahteve po mobilnosti so v današnji družbi zelo visoke. Za učinkovito mobilnost je potrebna tudi gosto razpredena mreža objektov in poti, po katerih se ljudje, blago in informacije lahko premikajo. Vsled tega je zagotavljanje dobro razvite in široko razpredene logistične infrastrukture nujno potrebna. Ključnega pomena je tudi njena kakovost, predvsem zaradi povečanih zahtev po varnosti. Tako razširjenost kot tudi kakovost pa pomembno vplivata na celoten logistični sistem in na mednarodno konkurenčnost. Logistični sistem je učinkovit, če vsi členi v njem delujejo brezhibno. Spremljanje stanja logistične infrastrukture, ki je ključni del logističnega sistema, razvoj modelov za spremljanje stanja logistične infrastrukture in vključevanje teh modelov v sisteme upravljanja transporta so odločilnega pomena. Eden izmed tipov logistične infrastrukture je tudi letališka infrastruktura, njen pomemben del je vzletno pristajalna steza. Vzletno pristajalne steze so izpostavljene vsakodnevnim obremenitvam zaradi pristajanja in vzletanja zrakoplovov ter drugim vplivom iz okolja, ki povzročajo deformiranje steze, zato je potrebno spremljanje njihovega stanja in izvajanje rednega vzdrževanja. Nastale deformacije na površju vzletno pristajalnih stez ovirajo pilotovo upravljanje zrakoplova in predvsem lažjim zrakoplovom povzročajo težave pri pristajanju ali vzletanju. Težave se prav tako kažejo v slabšem oprijemu, neenakomerni obrabi pnevmatik, v delovanju merskih inštrumentov in nemirni vožnji, kar lahko povzroči poškodbe ali celo uničenje zrakoplovov oziroma njihovih delov. V doktorski disertaciji smo se zato najprej osredotočili na raziskovanje kritičnih elementov, ki povzročajo motnje v delovanju logističnega sistema. Podrobneje smo se usmerili na raziskovanje letališke infrastrukture, predvsem z vidika odkrivanja in spremljanja deformacij vzletno pristajalnih stez, in na raziskovanje njihovega vpliva na učinkovitost delovanja logističnega sistema. V ta namen smo v nadaljevanju zasnovali in predlagali procesni model vzdrževanja in model spremljanja vertikalnih odstopanj ter deformacij vzletno pristajalnih stez. Predlagan model temelji na uporabi geodetskih metod. Rezultat modela nam prikaže stanje oziroma poškodovanost vzletno pristajalnih stez. V nadaljevanju smo model povezali in vključili v predlagan sistem upravljanja vzdrževanja. Na ta način lahko upravljavcu letališča in službi, zadolženi za vzdrževanje, zagotovimo podatke, potrebne za ustrezno in pravočasno odločanje o načinu in obsegu izvedbe vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Rezultate predlaganega modela, tj. območja vertikalnih odstopanj in deformacij, smo v zaključku doktorske disertacije prikazali z uporabo obogatene resničnosti, ki omogoča prikaz rezultatov v interakciji z resničnim okoljem.
Ključne besede: logistična infrastruktura, geodezija, vzletno-pristajalna steza, deformacija, vertikalni pomik, zaznavanje razpok, model, monitoring
Objavljeno: 14.08.2020; Ogledov: 244; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (7,77 MB)

8.
Sposobnost vidnega zaznavanja otrok v prvem starostnem obdobju
Tanja Lepej, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali sposobnosti vidnega zaznavanja otrok prvega starostnega obdobja ter njihov napredek v obdobju enega meseca. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti – poslušanje, govorjenje, branje ter pisanje. Eno poglavje pa smo posvetili zaznavanju, kjer smo podrobneje predstavili vidno zaznavanje. V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani individualni rezultati otrok začetnega in končnega preverjanja. Namen raziskave je bil ugotoviti sposobnost vidnega zaznavanja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 9 otrok, starih 15–30 mesecev. Raziskava je potekala s pomočjo vaj vidnega zaznavanja, ki smo jih izvedli dvakrat, in sicer v razmiku enega meseca. Otrokovo vidno zaznavanje in njegov napredek smo preverjali preko konkretnih predmetov ter slik. Rezultate otrok smo sproti zapisovali v tabelo ter ugotovili, da so se rezultati, ki smo jih dobili pri končnem preverjanju, izboljšali.
Ključne besede: Vidno zaznavanje, vidno razločevanje, prvo starostno obdobje.
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

9.
Geodetsko lasersko 3D skeniranje v gradbeništvu, prometnem inženirstvu in arhitekturi
Tamara Sarjaš, 2020, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi so opisani načini daljinskega zaznavanja. Podrobneje je opisana tehnologija lidar oziroma lasersko skeniranje, ki je uporabno na različnih področjih. Naloga je osredotočena predvsem na uporabo 3D laserskega skeniranja v gradbeništvu, prometnem inženirstvu in arhitekturi. Prav tako je podanih nekaj primerov iz prakse. Obstaja veliko različnih laserskih skenerjev, ki se razlikujejo glede na področje uporabe. Primerjava je bila izvedena na podlagi merodajnih lastnosti, s pomočjo katerih je možna izbira najprimernejšega skenerja za določeno nalogo. Na koncu je predstavljeno, kako je 3D lasersko skeniranje poenostavilo BIM modeliranje, ki je nepogrešljivo pri projektiranju in gradnji objektov.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, daljinsko zaznavanje, 3D laserski skenerji, BIM
Objavljeno: 12.08.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

10.
Razvoj sistema za zaznavanje trkov
Črtomir Drofenik, 2020, magistrsko delo

Opis: Problem zaznavanja trkov dveh ali več objektov je prisoten v mnogo strokah, kot so fizikalne simulacije, robotika, animacije, filmi, avtonomna vožnja in video igre. Rešitve takšnih sistemov so v grobem ločene na sprotno (angl. online) in nesprotno (angl. offline) reševanje. Prvi so načeloma poenostavljeni in realnočasovni, pri čemer so namenjeni predvsem za doseganje višje interaktivnosti. Drugi pa se osredotočajo na čim višjo natančnost in imajo zaradi visoke kompleksnosti tudi visoko časovno zahtevnost. Problemi realnočasovnih sistemov so natančnost, stabilnost, fleksibilnost glede na geometrijsko sestavo objektov, uporabnost in zagotovitev, da je sistem sposoben simulirati večje število trkov objektov v realnem času. V magistrskem delu opišemo postopek razvoja sistema za zaznavanje trkov. Predstavimo teoretično ozadje, na katerem delujejo moderni fizikalni pogoni, ter praktične napotke pri snovanju nekaterih izmed najpriljubljenejših algoritmov široke in ozke faze zaznavanja.
Ključne besede: zaznavanje trkov, fizikalni pogon, realnočasovna simulacija fizike, široka faza, ozka faza, oklepajoči prostori.
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici