1. Detekcija napak v proizvodnji z uporabo algoritma YOLO : magistrsko deloJovan Babajić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje uporabo algoritma You Only Look Once (YOLO) za zaznavanje napak na piškotkih v proizvodnih procesih. Ugotovitve kažejo, da modeli manjše velikosti učinkovito zaznavajo napake pri manjših podatkovnih naborih, medtem ko večji modeli zahtevajo večjo količino podatkov za optimalno delovanje. Implementacija YOLO algoritma za avtomatizirano zaznavanje napak prinaša izboljšano kakovost in učinkovitost proizvodnje ter zmanjšuje stroške. Avtomatizacija omogoča zaposlenim, da se osredotočijo na analizo podatkov, kar povečuje njihovo zadovoljstvo in vrednost. Delo poudarja pomembnost naprednih tehnologij pri spodbujanju inovacij in konkurenčne prednosti v industriji.
Ključne besede: YOLO, zaznavanje napak, piškotek, avtomatizirana kontrola kakovosti, strojno učenje
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (4,83 MB) |
2. |
3. Svetlobna onesnaženost na območju občin Savinjske ravni : magistrsko deloJernej Flis, 2024, magistrsko delo Opis: Svetlobno onesnaženje je povečanje naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni svetlobni viri. Svetlobno onesnaženje okolja škoduje človekovemu zdravju in živalim, ogroža naravno ravnovesje in povzroča občutek bleščanja pri ljudeh, kar lahko ogroža tudi varnost v prometu. Zaradi nepotrebnega osvetljevanja neba in območij v nočnem času pa se poleg motenja profesionalnih in amaterskih astronomskih opazovanj porabljajo tudi električna energija in dodatna finančna sredstva. Ob primerih dobre in slabe prakse zunanje razsvetljave na območju občin Savinjske ravni je predstavljena tudi ekološka razsvetljava, ki pripomore k zmanjšanju negativnih vplivov na biosfero. V osrednjem delu želimo širšo javnost seznaniti s stanjem svetlobne onesnaženosti na območju Savinjske ravni. V okviru podrobne analize smo stanje svetlobnega onesnaženja obravnavali še na ravni občin in naselij. Svetlobno onesnaženje smo ugotavljali s pomočjo dveh ločenih metod, in sicer s pomočjo lastnih meritev sija neba (v standardiziranih enotah mag/arc sec2) z merilcem SQM in analizo podatkov daljinskega zaznavanja, ki jih zagotavlja instrument VIIRS na satelitu Suomi NPP, ki ga upravljata NASA in NOAA. Z analizo podatkov daljinskega zaznavanja smo na obravnavanem območju predstavili tudi zaznane razlike v svetlobnem onesnaženju v obdobju 2014–2022 in stanje iz leta 2022 primerjali še s stanjem na območju celotne Slovenije.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, radianca v nW/(sr cm2), daljinsko zaznavanje, SQM, sij neba v mag/arc sec2, Savinjska ravan, Spodnja Savinjska dolina, VIIRS – Suomi NPP
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (15,63 MB) |
4. Analiza in primerjava sistemov za zaznavanje vdorov : diplomsko deloIsidora Đoković, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučili in analizirali sisteme za zaznavanje vdorov (IDS) s primerjavo dveh odprtokodnih orodij, Suricata in OSSEC. Proučili smo osnovne koncepte, metodologije in različne vrste tehnologij IDS. S pregledom literature in praktičnih simulacij ocenjujemo, kako učinkovito ti sistemi odkrivajo in kategorizirajo kibernetske grožnje. Naše ugotovitve kažejo, da je sicer vsaka tehnologija učinkovita na določenih področjih, vendar kombinacija sistemov, kot sta Suricata in OSSEC, zagotavlja bolj celovit pregled potencialnih groženj. V raziskavi hkrati ugotavljamo, da je učinkovitost teh sistemov odvisna od ustrezne konfiguracije, namestitve in usposobljenega osebja.
Ključne besede: Sistem za zaznavanje vdorov, IDS, Suricata, OSSEC
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,71 MB) |
5. Vpliv dejavnikov na zaznavanje globokih ponaredkov na družbenih medijih : diplomsko deloKai Ličina, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv dejavnikov na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov na družbenih medijih. Delo obravnava ključne koncepte, povezane z družbenimi mediji in širjenjem lažnih informacij, pri čemer poseben poudarek namenja tehnologiji globokih ponaredkov, ki omogoča ustvarjanje realističnih lažnih vsebin. Empirični del raziskave vključuje analizo vpliva uporabe družbenih medijev, vrste videoposnetkov, izobrazbe in predhodnega znanja o manipulaciji medijskih vsebin. Rezultati kažejo, da večina teh dejavnikov nima statistično pomembnega vpliva na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov, z izjemo Facebooka, in samozavesti pri prepoznavanju globokih ponaredkov, kjer smo pri zabavnih videoposnetkih zaznali statistično značilen vpliv. Rezultati te študije lahko služijo kot osnova za nadaljnje raziskave o zaznavi ponarejenih posnetkov med uporabniki družbenih medijev.
Ključne besede: globoki ponaredki, družbeni mediji, zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,96 MB) |
6. Barve v marketinguVanessa Konečnik Flakus, 2024, diplomsko delo Opis: Z izbiro pravilnih barv lahko podjetje dosega vrhunske rezultate. Barve niso le del logotipa ali blagovne znamke, temveč predstavljajo ključni dejavnik za uspeh. Predmet obravnave diplomskega dela je preučevanje povezave barv z različnimi področji v marketingu. V diplomskem delu smo najprej opredelili simboliko barv, njihove psihološke in fiziološke učinke ter vpliv na čustva in percepcijo posameznikov. Raziskali smo, kako določene barve sprožajo različne čustvene odzive, kar je ključnega pomena za trženje in oblikovanje blagovnih znamk.
Analizirali smo zaznavanje barv pri ljudeh in živalih, osredotočili pa smo se na pse, delfine in čebele, da bi predstavili različne načine zaznavanja barv. Predstavili smo barvne kontraste in načine pridobivanja naravnih in umetnih barvil. Pomemben vidik raziskave je povezava med barvami in različnimi kulturami. Barve imajo različne pomene v različnih kulturah, kar je ključno za podjetja, ki delujejo na mednarodnih trgih.
Podrobno smo obravnavali tudi povezavo med barvami različnih embalaž in kako podjetja predstavljajo svoje blagovne znamke z uporabo barv in barvnih kombinacij. Uporaba barv na embalaži lahko močno vpliva na zaznavanje izdelka in na odločitev potrošnika za nakup. Poudarili smo, kako pomembno je, da se barve spletnih strani povežejo z barvami blagovnih znamk za večjo prefinjenost in eleganco. Barvno usklajeni spletni vmesniki lahko izboljšajo uporabniško izkušnjo in povečajo zvestobo strank.
Na koncu smo predstavili trende barv leta 2023 in njihov vpliv v avtomobilski industriji. Trendi se nenehno spreminjajo, zato je pomembno, da podjetja ostajajo v koraku s temi spremembami za ohranjanje konkurenčnosti na trgu.
Ključne besede: barve, marketing, zaznavanje barv, embalaža, blagovne znamke
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,39 MB) |
7. Krajinski elementi v luči ukrepov skupne kmetijske politike : primer Dravske ravniDanijel Ivajnšič, Daša Donša, Damjan Strnad, Igor Žiberna, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V luči ciljev Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 obravnavamo problematiko biodiverzitete agro-ekosistemov, s posebnim poudarkom na Dravski ravni. Mali lesni krajinski elementi lahko pripomorejo k ohranjanju in potencialnemu povečanju biodiverzitete kmetijsko intenzivnih območij. Rezultati razvitega prostorskega modela izpostavijo Dravsko ravan kot območje z visoko prioritetno stopnjo (sicer za Slovenskimi goricami in Savsko ravnjo) za implementacijo prostorskih ukrepov za ohranjanje, predvsem pa revitalizacijo malih lesnih krajinskih elementov. Po drugi strani so neugodno okoljsko stanje na teh območjih povzročili procesi spreminjanja rabe prostora (razdrobitev in zmanjšanje gozdnih zaplat, nastajanje in združevanje njiv ter pozidanih površin) in način upravljanja s kmetijskimi površinami (pretežno intenzivno kmetijstvo). Hkrati se ob vse večji homogenizaciji kmetijske krajine številne dobre kmetijske površine Dravske ravni zaraščajo.
Ključne besede: Dravsko polje, agro-ekosistemi, daljinsko zaznavanje, prostorsko modeliranje, skupna kmetijska politika
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Interakcija naravnih in družbenih razmer kot pospeševalec zaraščanja KrasaDanijel Davidović, Danijel Ivajnšič, Jure Čuš, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Na Krasu se sekundarna travišča, zaščitena pod okriljem omrežja Natura 2000, zaraščajo z gozdom. Do konca stoletja jim grozi skoraj popolno izginotje. Časovna vrsta več spektralnih podob satelitov Landsat v kombinaciji s prostorskimi podnebnimi podatki razkriva dinamiko zaraščanja odprtih habitatov na Krasu. Rezultati kažejo, da lahko do konca stoletja zaradi interakcije naravnih in družbenih razmer izgine tudi več kot tri četrtine trenutno obstoječih odprtih habitatov. Neugodna starostna sestava nosilcev kmetijskih gospodarstev, razdrobljenost kmetijskih zemljišč in opuščanje živinoreje le pospešuje krčenje vrstno bogatih in zaščitenih travišč. Predstavljen metodološki pristop omogoča monitoring in načrtovanja kmetijskih in naravovarstvenih dejavnosti na regionalni ravni in napoved razvoja sukcesije pod vplivom prihodnjih podnebnih sprememb.
Ključne besede: sekcesija, sekundarna travišča, Landstat, daljinsko zaznavanje, GIS
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Termična analiza mrazišč Trnovskega gozda : magistrsko deloJakob Slavič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati termične vzorce Trnovskega gozda s posebnim poudarkom na mrazišču Smrekova draga. Mrazišča predstavljajo lokalni klimatski pojav, katerega določa temperaturni obrat. Gre za reliefno depresijo manjših razsežnosti s posebnimi tlemi v katerih se akumulira hladen zrak, kar se pa manifestira tudi na vegetaciji. Pogoje za nastanek mrazišč primarno določa sevalna bilanca, oziroma energijska bilanca Zemlje. Zmožnost radiacijskega ohlajanja oblikuje nizke temperature pri tleh. Takšne razmere so pogojene z letnim časom, nadmorsko višino, tlemi, zaprtostjo reliefa in prevetrenostjo območja. Rezultati temeljijo na terenskem zbiranju podatkov čez vse štiri letne čase v letu 2022/2023. Nekateri podatki so bili zbrani na terenu z brezpilotnim letalnikom, nekaj podatkov pa smo analizirali s pomočjo satelitskih podob Landsat. Ugotavljamo, da so pogoji za nastanek temperaturnega obrata in s tem mrazišča na območju Smrekove drage najbolj ugodni v zimskih in jesenskih mesecih. Takšne ocene smo lahko podali, tako po analizi letnega merjenja temperatur zraka, kakor tudi s strani termičnih satelitskih podob. Tako potrjujemo, da je uporaba Landsat podob, primerna metoda za odkrivanje in spremljanje jezer hladnega zraka in tal, ni pa primeren pristop za natančnejši uvid v termično polje tovrstnih globeli. Na podlagi podatkov merilnih postaj opažamo pozitivno korelacijo med nižanjem temperatur v Smrekovi dragi in vegetacijskim pasom lišajev, ruševja in mahov na dnu. S tem potrjujemo dejstvo, da so najnižje temperature mrazišč na dnu depresije, obenem pa ima na oblikovanje takšnih pogojev vpliv tudi relativna vlaga. Za boljšo analizo temperaturnih vzorcev mrazišč, predlagamo uporabo brezpilotnih letalnikov opremljenih z termično kamero. Na podlagi le te je v mrazišču bilo identificiranih nekaj skalnatih vrzelih, ki omogočajo dotok hladnega zraka iz podzemlja. S analizo temperature tal potrjujemo tudi tezo, da so poleti reliefne kraške depresije lahko tudi toplejše od okolice, čeprav se na mikro-nivoju temperature zraka lahko spustijo do 0 °C.
Ključne besede: temperaturni obrat, mrazišča, daljinsko zaznavanje temperatur tal
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,19 MB) |
10. Določanje razdalje do predmeta s pomočjo strojnega vida : diplomsko deloMatic Krepek, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba strojnega vida za merjenje razdalje med opazovanim objektom in kamero, s čimer se definira tri prostostne stopnje, ki opišejo položaj predmeta v prostoru oz. njegovo pozicijo. Za popolno definiranje predmeta v prostoru je poleg njegove pozicije potrebna še orientacija, ki je v obravnavanem delu poenostavljena in vnaprej znana. V tem primeru zaznava globine zadostuje za robotsko manipulacijo predmeta. Cilj diplomskega dela je izdelava sistema 3D strojnega vida s kar se da natančno zaznavo razdalje do predmeta. Predstavljena sta dva različna pristopa. Prvi pristop je z uporabo ene kamere in na podlagi eksperimenta ugotoviti funkcijo globine v odvisnosti od površine predmeta na zajeti sliki ter v oddaljenosti središča predmeta od središča zajete slike. Drugi pristop je z dvema kamerama in tako imenovanim stereo vidom, s katerim lahko s pomočjo dveh zajetih slik z dveh različnih vnaprej znanih zornih kotov pridobimo 3D informacije o predmetu. V namen zajema in obdelave slik je bil uporabljen programski paket MATLAB. Uporabljeni sta bili dve spletni kameri Logitech “C920 HD PRO”, ki sta bili vpeti v ohišje, slednje pa je bilo pritrjeno na stojalo. Razdalja med kamerama in objektom se je tekom izvajanja eksperimenta spreminjala. V diplomskem delu so predstavljeni rezultati testiranj obeh razvitih pristopov.
Ključne besede: strojni vid, stereo vid, zaznavanje globine, kamera, MATLAB
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 297; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,41 MB) |
