| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MOBILNA APLIKACIJA ZA ZAZNAVANJE NEVARNIH PADCEV STAROSTNIKOV
David Štrakl, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga je nastala kot plod ideje pomoči pri nadzoru starejših ljudi, med katerim je tudi zaznavanje padca, kateri pogosto predstavljajo nevarnost za zdravje starejših ljudi. Najprej smo se lotili študije padca nasploh, nato pregledali že obstoječe rešitve in implementirali svojo aplikacijo, ki se od ostalih ločuje predvsem po tem, da za delovanje ne potrebuje drugega kot mobilni telefon z vgrajenim pospeškometrom, zaželjen pa je še sprejemnik GPS. Aplikacija je namenjena predvsem starejšim osebam in od njih ne zahteva niti posebnega znanja, niti interakcije z napravo. Beleženje in analiza podatkov potekata v ozadju, ob zaznanem padcu aplikacija opozori uporabnika, nato pa prek sporočila SMS še svojce, prijatelje ali druge ustrezne osebe. V diplomi so najprej opisane osnove za algoritem za zaznavo padca in že obstoječi algoritmi, nato implementacija aplikacije v Javi, algoritem za zaznavo in na koncu rezultati testiranj aplikacije.
Ključne besede: mobilna aplikacija, sistem globalnega določanja položaja, pospeškometer, zaznava padcev, inteligentni sistem
Objavljeno: 02.02.2012; Ogledov: 1650; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
OBDELAVA PODNAPISOV V DIGITALNEM VIDEU
Tadej Pešl, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo razvili aplikacijo za manipulacijo video vsebin, ki omogoča predvajanje video datotek (multimedijski predvajalnik), dodajanje podnapisov ter s pomočjo osnovnih algoritmov tudi odstranjevanje vgrajenih podnapisov iz digitalnega videa. Uporabnik interaktivno določi parametre odstranjevanja, program pa nato zaznane piksle obnovi s pomočjo pikslov iz okolice ter v ločeno datoteko shrani časovne intervale, v katerih zazna podnapise. Ključna elementa diplomske naloge sta bila pregled najosnovnejših postopkov za zaznavo ter odstranjevanje podnapisov in na le-teh temelječa implementacija preprostega orodja z opisano funkcionalnostjo.
Ključne besede: obdelava videa, DirectShow, podnaslavljanje videa, obdelava slike, retuširanje, zaznava robov v sliki
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 2389; Prenosov: 308 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (12,90 MB)

4.
IGRANJE IGER Z ZAZNAVANJEM GIBANJA GLAVE
Uroš Kolarič, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problemom igranja igre Tetris s pomočjo računalniškega vida. Rezultat diplomskega dela je aplikacija, ki s pomočjo spletne kamere zazna obraz uporabnika računalnika, sledi gibanju obraza in na podlagi zaznanega premika glave proži ustrezno akcijo premika objekta na izbrani računalniški igri. Za rešitev tega problema smo implementirali tri različne metode računalniškega vida, in sicer razliko slik med zaporednimi slikami, spremljanje t.i. optičnega pretoka na sliki, ki zaznava pretok svetlobe ter uporabo klasifikatorja obrazov. Vsaka od teh treh metod je morala zaznati tri različna gibanja. Kot najhitrejša se je izkazala metoda na osnovi slike razlik, a je bila manj robustna kot metoda na osnovi klasifikacije obrazov.
Ključne besede: optični pretok, zaznava gibanja, razpoznava obraza
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 1385; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
PRILAGODITVE TELEVIZIJSKE ODDAJNIŠKE INFRASTRUKTURE IN OMREŽJA ZA PREHOD NA DIGITALNO PRIZEMELJSKO ODDAJANJE TELEVIZIJSKEGA SIGNALA
Andrej Kosi, 2010, doktorska disertacija

Opis: Prehod oddajanja analognega prizemeljskega televizijskega signala v oddajanje digitalnega prizemeljskega televizijskega signala poteka v večini držav po svetu. V Evropi je bil za digitalno prizemeljsko televizijo izbran standard, poznan pod imenom DVB-T/H. Možnost gradnje eno-frekvenčnih omrežij in uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja prinašata številne spremembe na oddajniški infrastrukturi, distribuciji vsebin in gradnji televizijskega omrežja. V disertaciji so predstavljene prilagoditve oddajniške infrastrukture in omrežja, s katerimi smo se soočili pri prehodu na digitalno oddajanje. Uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja in gradnja eno-frekvenčnih omrežij zahtevata bistveno kakovostnejši lokalni oscilator, kot ga uporablja večina dosedanjih analognih oddajnikov in kanalnih pretvornikov. Fazni šum, frekvenčna stabilnost in ločljivost, potrebna za sinhronizacijo oddajnikov, so glavni kriteriji za določitev zahtev, ki jih mora izpolnjevati lokalni oscilator. Kot primerna rešitev je predlagan koncept hibridnega oscilatorja. Pri gradnji analognega televizijskega omrežja se za pokrivanje območij, ki zaradi oddaljenosti, naravnih ali umetnih ovir niso zadovoljivo pokrita s signalom, običajno uporabljajo kanalni pretvorniki. Za uporabo enakega koncepta v digitalnem omrežju je treba obstoječi kanalni pretvornik prilagoditi zahtevam, ki izhajajo iz standardov in priporočil za digitalno televizijo. Predlagan je koncept nadgradnje kanalnega pretvornika z možnostjo delovanja v analognem ali digitalnem načinu ter možnostjo avtomatskega preklopa. Uporaba takšnega kanalnega pretvornika je še posebej zanimiva na območjih, kjer se bo analogna televizija uporabljala še nekaj časa. Pri prehodu na digitalno oddajanje kanalni pretvornik avtomatsko izbere digitalni način delovanja. Predstavljena rešitev pomeni tudi komercialno prednost, saj trenutno na trgu ni podobnih izdelkov, ki bi omogočali avtomatski prehod delovanja. Predstavljeni so izračuni in primeri uporabe nadgrajenega kanalnega pretvornika v različnih konceptih televizijskih omrežij. Ena izmed prednosti prehoda na digitalno prizemeljsko oddajanje je zmanjšanje števila potrebnih frekvenc oziroma kanalov za prenos posameznih programov. Na enem digitalnem kanalu lahko na primer oddajamo tudi do deset televizijskih programov standardne resolucije (število je odvisno od uporabljenega kodiranja in izbranih oddajnih parametrov). V primeru pomembnejših oddajnih točk je zato treba zagotoviti dodatne mehanizme za preprečitev popolnega izpada oddajanja, če pride do okvare. Predstavljeni so različni koncepti in rešitve za povečanje zanesljivosti na nivoju oddajnika, oddajniškem sistemu in televizijskem omrežju. Vhodni signal v analogne oddajniške sisteme je avdio in video signal. Pri digitalnih oddajniških sistemih se uporablja DVB-ASI signal. Rešitve za delitev in izbiro vhodnega signala iz analognih sistemov zato niso več uporabne za digitalne oddajniške sisteme. Potreba po delitvi in možnosti izbiranje DVB-ASI signala je predvsem prisotna pri sistemskih rešitvah na področju gradnje redundantnih sistemov. Številne kombinacije pri gradnji redundantnih sistemov zahtevajo modularno, prilagodljivo in cenovno ugodno rešitev. Predstavljen je koncept aktivnega delilnika in selektorja DVB-ASI signala, ki je prilagojen redundantnim sistemom.
Ključne besede: analogna prizemeljska televizija, digitalna prizemeljska televizija, sintezator z neposredno sintezo signala, fazno sklenjena zanka, televizijski kanalni pretvornik, propagacijski modeli, zaznava televizijskega signala, zanesljivost, redundantni sistemi, televizijska oddajniška omrežja, digitalna video radiodifuzija (DVB), DVB-ASI signal, digitalna prizemeljska televizija (DVB-T), mobilna prizemeljska televizija (DVB-H), DVB-ASI delilnik, DVB-ASI selektor
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 2852; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

6.
DETEKCIJA AVTOMOBILSKIH REGISTRSKIH TABLIC
Matej Pinter, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problemom detekcije slovenskih avtomobilskih registrskih tablic na video toku, ki ga zajamemo s pomočjo spletne kamere USB, priključene na usmerjevalnik. Rezultat diplomskega dela je pravilno vzpostavljen namenski računalniški sistem ter namizna aplikacija, ki z različnimi metodami detektira območje avtomobilske registrske tablice. Za rešitev tega problema smo implementirali tri različne metode računalniškega vida, in sicer detekcijo tablice na osnovi kontur, detekcijo s pomočjo bele barve in detekcijo na osnovi druge Gaussove norme, pri slednjem je najpomembneje najti samo eno točko, ki jo poiščemo z uporabo 2D konvolucije. Kot najhitrejša metoda se je izkazala metoda s pomočjo kontur, kot najbolj zanesljiva pa metoda s pomočjo druge Gaussove norme.
Ključne besede: zaznava slovenskih registrskih tablic, zajem video toka z usmerjevalnikom in spletno kamero, detekcija bele barve
Objavljeno: 16.09.2011; Ogledov: 2228; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

7.
Vgnezdene izbočene lupine kot značilnice za zaznavo dvojnikov digitalnih slik in video posnetkov
Smiljan Šinjur, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko iskanja podobnih slik in video posnetkov. Iz slike tvorimo geometrijsko značilnico: vgnezdeno izbočeno lupino, ki jo nato pretvorimo še v vektorsko značilnico. V disertaciji opišemo dva postopka za tvorbo značilnice slike. V prvem tvorimo vgnezdene izbočene lupine iz binarne slike. V drugem pa iz sivin slike tvorimo zaporedje binarnih slik. Vgnezdene izbočene lupine tvorimo na vseh binarnih slikah iz zaporedja. Vse točke iz slike se nahajajo na rastrski mreži. Za te točke smo razvili postopek tvorbe vgnezdenih izbočenih lupin, ki je linearne časovne zahtevnosti, odvisen le od števila pikslov na sliki. Za vektorske značilnice smo razvili nov postopek določanja razdalje oziroma podobnosti. Razdaljo imenujemo razdalja relacij sosedstva. Iz vektorske značilnice izračunamo štiri koeficiente, ki opisujejo monotonost funkcije. Razdalja relacij sosedstva je funkcija razlik in vsote štirih koeficientov značilnice. V disertaciji opišemo tudi razširitev značilnice na zaporedje binarnih slik in razdalje relacij sosedstva za problem iskanja dvojnikov video posnetkov. S preizkusom učinkovitosti na slikah smo ocenili kvaliteto razvitih algoritmov. Pri učinkovitosti zaznave dvojnikov se najbolje izkaže značilnica zaporednih binarnih slik v kombinaciji s korelacijskim koeficientom. Obratno, najboljše časovne rezultate dosega algoritem tvorbe značilnice iz binarne slike, vendar algoritem tvorbe značilnice iz zaporednih binarnih slik ne zaostaja mnogo. Tako pravilnostna kot časovna učinkovitost sta zelo dobri tudi pri razvitem postopku iskanja dvojnikov video posnetkov.
Ključne besede: digitalna obdelava slik, digitalna obdelava video posnetkov, zaznava dvojnikov, mera podobnosti, računalniška geometrija, vgnezdene izbočene lupine, tvorba značilnice, podobnost značilnic
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 1804; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
VARNOST BREZŽIČNIH OMREŽIJ PO STANDARDU IEEE 802.11
Matej Štumberger, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na problem varovanja brezžičnih omrežij, zasnovanih po standardu IEEE 802.11. Opisano je združenje IEEE in njihova specifikacija standardov z oznako 802, prav tako pa so opisani tudi standardi, protokoli in tehnike varovanja in zaščite omrežij, ki delujejo po tej specifikaciji. Predstavljeno je tudi trenutno stanje varnosti brezžičnih omrežij na področju mesta Ptuj, opisani in prikazani pa so tudi različni pristopi za zlorabo brezžičnih omrežij, skupaj s programsko in strojno opremo, ki jo napadalec potrebuje za izvedbo napada. Prikazano je tudi, kako ugotavljanje ključa poteka v praksi in na kak način se lahko zavarujemo pred takšnimi napadi.
Ključne besede: Varnost, varovanje, brezžičnih, brezžična, brezžično, brezžičnega, omrežje, omrežij, omrežja, WEP, WPA, WPA2, TKIP, AES, CCMP, IEEE, WLAN, WIFI, 802, 802.11, vojne, vojna, vožnje, vožnja, napad, zlom, geslo, gesla, razbijanje, linux, backtrack, aircrack, kismet, pyrit, protokol, standard, protokoli, standardi, SSID, BSSID, ESSID, MAC, IP, overitev, overjanje, PSK, RADIUS, deljeni, ključ, ključi, ugotavljanje, preizkus, preizkušanje, vmesni, posrednik, vmesnim, posrednikom, IDS, zaznava, zazn
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 2794; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

9.
UGOTAVLJANJE UJEMANJA LOKALNIH LASTNOSTI OBLAKA TOČK
Denis Kolednik, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo dva postopka za iskanje sprememb nad oblakoma točk, zajetima s tehnologijo LiDAR (ang. Light Detection And Ranging). S prvim postopkom ugotavljamo količino zemeljskega površja, ki ga je naneslo ali odneslo na določenem področju. Ta metoda temelji na iskanju najbližjih sosedov točk z uporabo drevesa k-d. Metoda je zmožna 90-odstotne natančnosti. Z uporabo mreže višinskih vrednosti in optičnega toka smo v drugem postopku cenili morebitne premike na zemeljskem površju. V nasprotju s prvo metodo ta omogoča zaznavo premikov glede na ravnino xy. Natančnost zaznave premikov je 78-odstotna. Kombinacija obeh metod zagotavlja učinkovito zaznavo ujemanja lokalnih lastnosti oblakov točk ter opisa razlik.
Ključne besede: računalniška geometrija, razpoznava vzorcev, LiDAR, zaznava sprememb, optični tok, drevo k-d
Objavljeno: 12.09.2013; Ogledov: 1089; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (10,21 MB)

10.
ANTIČNI ATOMIZEM
Miran Žnidaršič, 2014, diplomsko delo

Opis: Antični filozofi Levkip, Demokrit, Epikur in Lukrecij so razvili filozofijo atomizma, ki postavlja za osnovo vsega neštete nedeljive in nezaznavne delce. Ti delci ali atomi zadevajo eden ob drugega, se odbijajo in zapletajo v neskončni praznini ter na ta način tvorijo zaznavna telesa. Ker lahko vse, tudi dušo, zreduciramo na atome, ti pa so najmanjši delci materije, veljajo atomisti za prve materialiste. Gibanje pa je posledica medsebojnega delovanja atomov, zato je njihov nazor mehanistični. Takšen pogled na sestavo sveta pa zavrača možnost nekega višjega smotra ali božje intervencije, saj v svetu vladata naravna urejenost in zakonitost. Platon se ne strinja z atomisti in predpostavlja drugačno fizikalno teorijo, ki temelji na nedeljivih delcih. Aristotelova fizikalna teorija pa zanika nedeljivost delcev in govori o zveznosti materije.
Ključne besede: atom, praznina, prostor, physis, mehanicizem, zaznava, etika, politika
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 981; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (546,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici