1. Odnos uporabnikov do personalizacije oglasov na družbenih omrežjih v SlovenijiAndreja Cvernjek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučevali, ali uporabniki družbenih omrežij prepoznavajo personalizirane oglase in kakšen je njihov odnos do personalizacije oglasov. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega odgovore smo analizirali z različnimi testi. Rezultati so pokazali, da sta odnos uporabnikov do personalizacije in njihova zaznana vrednost pozitivno povezana. Personalizirani oglasi, ki se pojavljajo pred ali med zaželeno vsebino, ne kažejo statistično značilne razlike v dojemanju nadležnosti, vendar pa kažejo razliko v dojemanju zabavnosti oglasov.
Ključne besede: digitalno trženje, personalizacija, zaznana vrednost, odnos potrošnikov
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
2. Vloga družbenih omrežij pri ustvarjanju zaznane vrednosti blagovne znamkeTjaša Penica, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga družbenih omrežij pri ustvarjanju zaznane vrednosti blagovne znamke, obravnava vpliv družbenih omrežij Facebook in Instagram na zaznano vrednost blagovnih znamk Milka in Cukrček. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot sta pozicioniranje in zaznana vrednost blagovne znamke. Raziskane so različne strategije za uspešno pozicioniranje blagovnih znamk v konkurenčnem poslovnem okolju. Poseben poudarek je namenjen opredelitvi, kako generaciji X in Z različno dojemata in uporabljata družbena omrežja ter kako te razlike vplivajo na njuno zaznavo blagovnih znamk. Diplomsko delo preučuje tudi specifične dejavnike, ki vplivajo na pozicioniranje blagovne znamke pri obeh generacijah, in identificira strategije ter procese, ki jih morajo podjetja vključiti za uspešno pozicioniranje blagovne znamke. Aplikativni del vključuje podrobno analizo uporabe družbenih omrežij pri blagovnih znamkah Milka in Cukrček. V sklopu aplikativnega dela so bili vključeni tudi rezultati anketnega vprašalnika, ki potrjujejo, da družbena omrežja močneje vplivajo na zaznavo blagovnih znamk pri generaciji Z v primerjavi z generacijo X, pri čemer so videoposnetki in interaktivne vsebine še posebej pomembne za mlajšo generacijo. Diplomsko delo preučuje tudi priložnosti in izzive, s katerimi se blagovni znamki Milka in Cukrček soočata pri pozicioniranju na družbenih omrežjih, ter ponuja priporočila za izboljšanje marketinških strategij za večjo angažiranost in zvestobo odjemalcev. Poleg tega delo ponuja vpogled v pomen prilagajanja vsebin specifičnim generacijskim preferencam in raziskuje dejavnike, ki vplivajo na zaznavo blagovne znamke pri različnih demografskih skupinah. Diplomska naloga tako nudi celovit vpogled v vlogo družbenih omrežij pri ustvarjanju zaznane vrednosti blagovne znamke in poudarja pomen prilagajanja marketinških strategij glede na generacijske razlike, kar je ključno za uspešno pozicioniranje blagovnih znamk v sodobnem digitalnem okolju.
Ključne besede: družbena omrežja, zaznana vrednost blagovne znamke, generacija X, generacija Z, pozicioniranje blagovne znamke
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,85 MB) |
3. Ugled in zaznana vrednost storitev v ekskluzivni agenciji Zavarovanja Špolarič d.o.o.Zala Špolarič, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavam zaznano vrednost in ugled organizacije. S pomočjo literature sem v teoretičnem delu opredelila zaznano vrednost, njen pomen, dimenzije ter kako jo merimo. Ker je zaznana vrednost povezano z ugledom organizacije, sem zajela tudi njegov pomen. V diplomskem delu pojasnjujem, kako se ugled oblikuje, katere sestavine so ključne v ugledu organizacije ter kako merimo ugled.
V empiričnem delu diplomskega dela, sem prikazala rezultate raziskave, ki se navezujejo na merjenje zaznane vrednosti in ugleda ekskluzivne agencije Zavarovanja Špolarič d.o.o. Podrobno smo spoznali tudi agencijo samo. Z analizo sem ugotovila, da ima agencija med svojimi odjemalci visok ugled, ter, da zaznano vrednost odjemalci ocenjujejo visoko
Ključne besede: zaznana vrednost, zaznana cena, ugled, merjenje ugleda.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 319; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,59 MB) |
4. Primerjava zaznane vrednosti izobraževalnih storitev, izvajanih v predavalnici, z zaznano vrednostjo izobraževalnih storitev, izvajanih na daljavoBukurije Karemani, 2022, magistrsko delo Opis: Pod pojmom koncept vrednosti razumemo vse, kar je za nas predmet vrednotenja in je za nas pomembno. Vrednote študentov zavzamejo osrednjo mesto v kognitivnem sistemu, so ključen element, ki gradi študentovo osebnost, kajti vključuje komponente znanja, čustev, vedenja, ki določajo njihov odnos in motivacijo. Zato smo se odločili za raziskavo zaznane vrednosti študentov v izobraževalnih storitvah.
Magistrsko nalogo sestavljata dva dela, teoretični in raziskovalni del. Teoretični del je sestavljen iz dveh poglavij. V prvem poglavju bomo predstavili izobraževalne storitve, najprej bomo na splošno predstavili storitve, potem pa bomo podrobneje opredelili še izobraževalne storitve. V tem poglavju bomo predstavili dva načina izobraževanja, to sta tradicionalno učenje in učenje na daljavo. Omenili bomo tudi Covid-19 in njegov vpliv na izobraževanje. V drugem poglavju bomo predstavili zaznano vrednost v marketingu, kjer bomo našteli modele na področju zaznane vrednosti, predstavili bomo koncepte, ki so za našo raziskavo izredno pomembni, to so funkcionalna, čustvena, družbena, epistemična in pogojna vrednost.
Raziskovalni del se začne s predstavitvijo Univerze v Mariboru. V raziskavi smo anketirali študente Univerze v Mariboru, zbrali smo 172 anket, podroben opis je predstavljen v drugem poglavju Izvedba načrta raziskave. V tretjem poglavju imamo predstavljene rezultate raziskave, kjer so prikazani grafi in deskriptivne analize. V zadnjem poglavju bomo predstavili preverjanje hipotez. Podatke anketirancev smo analizirali s pomočjo programa SPSS.
Raziskava, ki smo jo naredili, je potrdila vse postavljene hipoteze, in sicer študenti so razlikovali med zaznano vrednostjo predavanj v predavalnici in zaznano vrednostjo predavanj na daljavo. Prav tako je funkcionalna, pozitivno čustvena in družbena vrednost študentov bila večja pri predavanjih v predavalnici kot pa pri predavanjih na daljavo. Tudi zadovoljstvo in priporočilo študentov sta bila večja pri predavanjih v predavalnici kot pa pri predavanjih na daljavo. Izvedli smo tudi regresijsko analizo, da bi preverili linearne povezanosti med konstrukti.
Naša raziskava bo v pomoč in v vzpodbudo za nadaljne raziskave raziskovalcem na področju izobraževalnih storitev in marketinga ter v pomoč tudi Univerzi v Mariboru.
Ključne besede: Zaznana vrednost, zadovoljstvo, priporočilo, izobraževalne storitve
Objavljeno v DKUM: 30.06.2022; Ogledov: 700; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,41 MB) |
5. Povezanost med atmosfero pri izvajanju storitve in zaznano vrednostjo storitveIva Lana Korošec, 2021, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava tematiko atmosfere pri izvajanju storitev z vidika percepcije uporabnika in njegovega zadovoljstva. Želja po uvidu atmosfere, zaznane vrednosti in zadovoljstva je v ospredje postavila uporabnika in njegovo percepcijo obravnavanih pojmov v povezavi s storitvijo na primeru restavracij. Podrobneje smo preučili atmosfero in njene dejavnike s strani avtorjev, ki so se s tematiko v preteklosti že ukvarjali. Storitveno okolje je bilo preučevano s strani številnih avtorjev, pri tem je bila uporabljena različna terminologija in vključene različne dimenzije. Obravnavano je bilo tudi storitveno okolje v restavracijah. Ravno dejstvo, ki priča o nenehno spreminjajoči se dinamiki okolja, pa daje aktualno relevantnost obravnavani problematiki. Storitveno okolje je smotrno za ponudnika in za uporabnika storitve. Težnja prvih je usmerjena v pozitivno zaznavanje storitvenega okolja s strani uporabnika, vendar ta še ne predstavlja dovoljšen faktor za zadovoljnega uporabnika. Na uporabnika delujejo številni dejavniki, ki se posledično kažejo v njegovem vedenju. Potrebe in želje so odvisne od vsakega posameznika, kar pomeni, da teh ne moremo v celoti pripisati in jih enačiti z značilnostmi potreb in želja določenega ciljnega segmenta, ne glede na dejstvo, da bi posameznik po določenih karakteristikah sovpadal z določeno ciljno skupino. Zaznava značilnosti storitvenega okolja poteka tako na zavedni kot na subliminalni ravni. Učinek na uporabnika pa je v obeh primerih zaznave neizpodbiten. Kadar govorimo o učinkih pogojev ambienta, ki vplivajo na uporabnika na subliminalni ravni oz. so le-ti s strani storitvenih podjetij uporabljeni subliminalno, to privede do odpiranja številnih vprašanj, ki se navezujejo na etične in moralne vidike. Opisana je bila zaznava atmosfere za vsako izmed petih čutil posebej, kjer smo podali splošne smernice za vsako čutilo in vpliv komponent čutila na uporabnika. Pri tem dodajamo, da zaradi kompleksnosti opazovanih pojavov, ni bilo mogoče vsega zajeti v raziskavo. Posameznik, v našem primeru uporabnik, tako zazna okolico kot skupek vseh senzoričnih informacij in soodvisnosti posameznih komponent določenega čutila, ki je v danem prostoru v določenem trenutku. To omogoča vseh pet čutil skupaj. Relevanco ima tako vsako človeško čutilo posebej, saj deluje vsako čutilo kot senzorična celota, vendar vse informacije, ki jih individuum zazna s pomočjo vseh čutil skupaj, tvori celoto zaznave.
Pri preučevanju konceptov zaznane vrednosti storitev in zadovoljstva smo izhajali z vidikov več avtorjev, pri čemer je domača literatura predstavljala temelj. Smotrno je bilo predvsem definirati omenjena koncepta zaradi kasnejše izvedbe empiričnega dela raziskave. Številni avtorji sodobnega časa so prepoznali povezavo med preučevanimi konstrukti – atmosfera pri izvajanju storitve, zaznana vrednost in zadovoljstvo s storitvijo.
Merjenje omenjenih konstruktov in povezava med njimi je bila temelj vzpostavitve hipotez z namenom ugotavljanja soodvisnosti spremenljivk oz. dejavnikov. Analizirani in interpretirani so bili demografski podatki vzorca, družba ob obisku restavracije in pogostost obiska restavracije. Podana je bila deskriptivna statistika spremenljivk, ki je obravnavala stopnjo zadovoljstva z opravljeno storitvijo, zaznano vrednost opravljene storitve in celovito oceno atmosfere v restavraciji. Interpretacija opisne statistike je bila podana za vse dejavnike, ki so bili vključeni v konstrukt atmosfera, zaznana vrednost in zadovoljstvo. Faktorska analiza je bila izvedena za vse 3 omenjene konstrukte ločeno, kjer smo pozornost namenili vrednostim komunalitet in faktorskih uteži. Pri dveh konstruktih – zaznana vrednost in zadovoljstvo smo ohranili vse spremenljivke in imeli po en faktor. Pri konstruktu atmosfera pa smo štiri spremenljivke izločili iz nadaljnje analize, kar je bila posledica neustreznih vrednosti.
Ključne besede: atmosfera, zaznana vrednost, zadovoljstvo, uporabnik, storitev.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,10 MB) |
6. Strategije premijskih trgovinskih blagovnih znamk na primeru Hofer Natur AktivMaja Klemen, 2019, diplomsko delo Opis: Ljudje si želimo in skušamo biti nenehno v koraku s časom ter stremimo k inovativnosti in ustvarjalnosti. Pomembno področje raziskovanja v marketingu je tudi menedžment trgovinskih blagovnih znamk. Veliko trgovinskih blagovnih znamk je premijskih in zaradi le-teh moramo podrobno usklajevati vse marketinške aktivnosti podjetij. Pomembno je širjenje asortimenta, ki ga ponuja trgovinska blagovna znamka, ves čas pa velja splošno pravilo, da organizacija ostaja v stiku z inovacijami in trendi v prodajanju. Le tako lahko ostane pred konkurenco in ohranja visoko podobo blagovne znamke v očeh končnih odjemalcev. Tako je v današnjem svetu vse bolj prisotno lansiranje premijske blagovne znamke v lastne trgovinske blagovne znamke. Trgovinske blagovne znamke so večinoma vrednostnega segmenta, medtem ko imajo premijske trgovinske blagovne znamke nenehen »premijski pridih«.
Ključ do uspeha je torej v nenehnem širjenju nabora izdelkov (asortimenta), povezanosti in ujemanju izdelkov dane znamke med seboj, saj odjemalci večkrat na podlagi nekega izdelka blagovne znamke sklepajo na celotno podobo linije izdelkov. Zaradi vse večjega izbora trgovinskih blagovnih znamk je za uvajanje novih linij ključno dejstvo, da ti izdelki prinašajo spremembe za odjemalce. Z vse večjim uvajanjem »premijskih« blagovnih znamk pod trgovinske pa izginja bistvo luksuznih izdelkov (luksuz naj bi bila manj razširjena dobrina).
Ključne besede: asortiment izdelkov, podoba blagovne znamke, zaznana vrednost, trgovinska in premijska blagovna znamka, zadovoljstvo odjemalcev, inovativnost, luksuzna dobrina.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1386; Prenosov: 193
Celotno besedilo (950,50 KB) |
7. Primerjava zaznane vrednosti mobilnega telefona med študenti iz Slovenije in ŠpanijeNina Lebar, 2018, diplomsko delo Opis: Podjetja se v sodobnem tehnološkem svetu, ob lansiranju novega izdelka na trg, vse bolj osredotočajo na ustvarjanje posebnih izkušenj, ne le na ponudbo izdelkov in z njimi povezanih osnovnih storitev. Izdelek v širšem pomenu ne predstavlja le neke fizične oblike, marveč tudi storitveno. Na področju mobilne tehnologije, natančneje mobilnih telefonov, je iskanje konkurenčnih prednosti izredno pomembno. Podjetja se za dobro načrtovanje strategije razvoja in ponudbe mobilnega telefona morajo zavedati osnovnih lastnosti le-tega, zajemati morajo njegove ravni, življenjski cikel, pedvsem pa njegove sestavine. Uporaba pametne mobilne telefonije se veča, le-ta pa predstavlja center našega življenja. Z vrsto njenih prednosti in slabosti je naslednji korak tisti, ki vodi k zadovoljevanju potreb na boljši način kot konkurenca in poznavanje ciljne skupine. Eden izmed načinov prepoznavanja svojih odjemalcev je merjenje zaznane vrednosti. Zaznana vrednost je razlika oziroma kompromis med zaznanimi koristmi, ki jih posplošeno delimo na funkcionalne, čustvene ter socialne, in zaznanimi žrtvami, ki predstavljajo časovne, denarne in fizične žrtve kot tudi tveganja. Omenjen koncept je močno povezan s konceptom zadovoljstva kot njegove posledice.
S pomočjo raziskave, ki se je osredotočala na proučevanje ter primerjanje razlik v zaznani vrednosti med študenti iz Slovenije in Španije smo ugotovili, katere dejavnike odjemalci zaznavajo kot največje koristi, katere kot največje žrtve in obratno. Raziskava je pokazala, da med študenti različnih držav in spolov prihaja do statistično značilnih razlik v omenjenima komponentama in posledično tudi v celotni zaznani vrednosti. Spremenljivki zaznane koristi in zaznana vrednost sta med seboj premo sorazmerni. Kljub temu med študenti oziroma posamezniki znotraj držav ni prihajalo do večjih odstopanj. Na splošno so anketiranci obeh držav in spolov z mobilnim telefonom, ki ga trenutno uporabljajo, zadovoljni.
S potrditvijo vseh šestih hipotez smo dosegli naš namen in zastavljene cilje.
Ključne besede: izdelek, mobilni telefon, zaznana vrednost, zaznane koristi, zaznane žrtve, zadovoljstvo, primerjava, Slovenija, Španija
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1078; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,44 MB) |
8. Zaznana vrednost in kakovost storitev ter zadovoljstvo odjemalcev kinocentrovValeria Plašintović, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo zaznano vrednost, zaznano kakovost in zadovoljstvo odjemalcev kinocentrov. Naštete pojme obravnavamo na podlagi treh kinocentrov, ki so prisotni na slovenskem trgu, in sicer Cineplexx, Maribox in Kolosej. V okviru magistrskega dela nas torej zanima, kako odjemalci kinocentrov zaznavajo kakovost in vrednost storitev naštetih kinocentrov. Prav tako nas zanima tudi, ali so odjemalci s storitvami kinocentrov zadovoljni.
Zaradi čedalje večjega tehnološkega napredka se kinematografi soočajo z vse večjo konkurenco, ki je lahko pogosto tudi posredna. Odjemalci imajo čedalje večjo moč, saj imajo na voljo tudi čedalje večjo izbiro. Razumevanje zaznavanja vrednosti in kakovosti kinematografskih storitev je zato postalo ključno, saj bodo kinematografi lahko odjemalce zadržali izključno s ponujanjem izdelkov in storitev, ki se odjemalcem zdijo kakovostni ter vredni njihovega časa, napora in denarja. V ta okvir spada tudi izkušnja, ki jo ima odjemalec, kadar obišče izbrani kinocenter. Ponujanje dodatnih storitev in vrhunske tehnološke podprtosti predvajanja filmov je izjemno pomembno za privabljanje odjemalcev.
Zaznana storitev je ozko definirana kot kompromis med vsemi koristmi in stroški, ki jih ima odjemalec v okviru pridobivanja ter uporabe izdelkov ali storitev. Širše gledano pa v definicijo zaznane vrednosti vključujemo tudi čustvene in socialne koristi. Zaznana vrednost se prav tako deli na denarno vrednost in nedenarno vrednost. Denarna vrednost predstavlja vse finančne stroške in koristi (npr. ugodnosti), ki jih zaznava odjemalec, nedenarna vrednost pa se nanaša na čas, napor, stroške iskanja izdelka/storitve, psihične stroške ipd. Element nedenarne vrednosti je lahko tudi tveganje, ki ga odjemalec zaznava v povezavi s procesom pridobivanja in uporabe izdelka ali storitve.
Dejavnik zaznane vrednosti je tudi zaznana kakovost izdelkov ali storitev, ki se deli na tehnično in funkcionalno kakovost. Zaznana kakovost je definirana tudi s pomočjo petih dimenzij: urejenost, zanesljivost, odzivnost, zagotavljanje in vživljanje. Za zaznano kakovost je značilno tudi, da temelji na izkušnjah vsakega posameznika, zato lahko kakovost popolnoma enakega izdelka dva odjemalca zaznavata popolnoma drugače, ocenjevanje kakovosti izdelka ali storitve je torej subjektivno.
Posledica zaznane kakovosti in vrednosti je lahko ali zadovoljstvo ali nezadovoljstvo. Zadovoljstvo je v tem kontekstu definirano kot pozitiven, prijeten in za vse udeležence zaželen izid. Lahko ga definiramo tudi drugače, in sicer kot stopnja, do katere so zadovoljene potrebe, pričakovanja ter zahteve odjemalcev.
V okviru magistrskega dela smo izvedli tudi anketo, na podlagi katere smo s pomočjo programa SPSS izvedli tudi statistično analizo. Preverjali smo deleže, frekvence in srednje vrednosti, izvedli smo faktorsko analizo, enostransko analizo variance (ANOVA), povezave med spremenljivkami pa smo preverili s Pearsonovim koeficientom korelacije. Na koncu smo povezave preverili tudi z enostavno in multiplo regresijo.
Ključne besede: zaznana vrednost, zaznana kakovost, zadovoljstvo odjemalcev, kinematografi, kinocentri
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1504; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,73 MB) |
9. Zaznana vrednost storitev mobilnih operaterjev v SlovenijiTara Holcman, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo zaznano vrednost storitev mobilne telefonije, ki jih ponujajo trije mobilni operaterji z največjimi tržnimi deleži v Sloveniji, to so Telekom Slovenije d.d., Si.mobil d.d. in Telemach d.o.o. Zaznana vrednost je definirana kot razlika med vsemi koristmi, ki jih odjemalec dobi z izdelkom oziroma storitvijo, in vsemi stroški, ki jih ima z njegovo pridobitvijo in uporabo. To je vrednost, kot jo zaznavajo odjemalci.
Na to kakšna bo zaznana vrednost storitve vplivajo številni dejavniki. Vlogo igra to kako pomembna je storitev odjemalcu, za kakšno vrsto storitve gre, ali je storitev izvajana na ljudeh ali na stvareh, ali odjemalec zadovoljuje fizično ali psihično potrebo, pridobiva otipljive ali neotipljive koristi, kako je odjemalec obravnavan s strani izvajalca storitve in kakšen je odnos med ponudnikom in odjemalcem storitve.
Zaznana vrednost je večdimenzionalen konstrukt. Različni avtorji navajajo različne dimenzije zaznane vrednosti, v splošnem pa jih delijo na funkcionalno dimenzijo, ki zajema vrednost za denar, kakovost storitev, vsestranskost, nedenarne žrtve in denarno ceno, in afektivno dimenzijo, torej čustveno, ki zajema notranja čustva in občutke, in socialno, ki se nanaša na socialne posledice nakupa. Obravnavamo tudi lestvice, ki opišejo večdimenzionalnost zaznane vrednosti, to so lestvice PERVAL, SERV-PERVAL in GLOVAL.
Zaznana vrednost pa ni neodvisen koncept, pač pa je v tesni povezavi s številnimi drugimi spremenljivkami, kot naprimer s kakovostjo, ugledom in ceno, ki določajo zaznano vrednost, ter z zadovoljstvom in zvestobo, ki sta zaželjeni posledici zaznane vrednosti. V magistrskem delu tudi podrobneje obravnavamo vse te koncepte in povezave med njimi.
V empiričnem delu magistrskega dela izvedemo anketo. Podatke analiziramo s pomočjo statističnega programa SPSS. Preverimo srednje vrednosti, standardne odklone, deleže in frekvence. Izvedemo enostransko analizo variance ANOVA in preverimo izračun Pearsonovih korelacijskih koeficientov. Celotni konceptualni model naše raziskave preverimo še z multiplo regresijsko analizo.
Ključne besede: zaznana vrednost storitve, zaznana kakovost, ugled, zaznana cena, zadovoljstvo odjemalcev, zvestoba odjemalcev
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1666; Prenosov: 224
Celotno besedilo (2,01 MB) |
10. Razvoj modela zaznane vrednosti storitev v zdravstvu in njegovo empirično testiranjeTeodor Pevec, 2017, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji podamo celoten in sistematičen pregled teorije o zaznani vrednosti ter oblikovali koncept zaznane vrednosti zdravstvenih storitev, nato pa model empirično preverimo.
Model zaznane vrednosti v današnji storitveni dejavnosti ni novost, saj je raziskovan v številnih storitvenih dejavnostih, npr. v turizmu in bančništvu. V zdravstveni dejavnosti, ki sodi med storitvene dejavnosti s posebnimi značilnostmi, takega modela v celovitem pogledu, kot ga predstavljamo mi, nismo zasledili.
V doktorski disertaciji podrobno opišemo vse gradnike konceptualnega modela zaznane vrednosti, in sicer tako predhodnike kot posledice. Pri vseh gradnikih vključimo tudi posebnosti, ki veljajo v zdravstveni dejavnosti.
Po teoretičnem raziskovanju do zdaj znanih povezav med posameznimi gradniki oblikujemo konceptualni model povezav predhodnikov in posledic zaznane vrednosti storitev. Na podlagi tega oblikujemo naslednje hipoteze:
H1: Višja kot je zaznana kakovost zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost.
H2: Višja kot je zaznana kakovost zdravstvene storitve, večje je zadovoljstvo bolnikov.
H3: Večji kot je ugled ponudnika zdravstvene storitve, višja je njena zaznana kakovost.
H4: Večji kot je ugled ponudnika zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost.
H5: Višja kot je zaznana vrednost zdravstvene storitve, večje je zadovoljstvo bolnikov.
H6: Višja kot je zaznana vrednost zdravstvene storitve, večja bo zvestoba bolnikov.
H7: Višja kot je zaznana cena zdravstvene storitve, višja je njena zaznana kakovost.
H8: Nižja kot je zaznana cena zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost.
H9: Med uporabniki zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju prihaja do statistično značilnih razlik v zaznavanju vrednosti zdravstvenih storitev.
Empirično prevetritev smo naredili na vzorcu 800 bolnikov (400 v javnem zavodu in 400 pri koncesionarju).
Analiza zanesljivosti in veljavnosti potrjuje kakovost uporabljenega vprašalnika. Zanesljivosti posameznih merjenih konstruktov v modelu, merjenih s Cronbachovim koeficientom zanesljivosti α, so naslednje: zaznana kakovost 0,80, ugled 0,96, zaznana vrednost 0,83, zaznana cena 0,88, zadovoljstvo 0,89 in zvestoba 0,89.
Za pomembno boljše prilaganje podatkov modelu v konceptualni model vključimo povezavo med zadovoljstvom bolnikov in zvestobo. Ta povezava je tudi vsebinsko podprta v literaturi. Po dodani povezavi se indeksi globalne ustreznosti bistveno izboljšajo oz. presegajo minimalno želene vrednosti, in sicer: hi-kvadrat = 349,6 (sig. = 0,00), df = 143, RMSEA = 0,05, NFI = 0,96, CFI = 0,97.
Na podlagi predstavljenih statističnih značilnosti povezav iz končnega strukturnega modela lahko potrdimo vse postavljene hipoteze. Po testiranju H9 lahko zaključimo, da prihaja med uporabniki zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju do statistično značilnih razlik v zaznavanju vrednosti zdravstvenih storitev.
Prispevkov naše doktorske disertacije je veliko. Iz fragmentiranega znanja smo naredili celovit pregled znanj s področja zaznane vrednosti na področju zdravstva. Razvoj končnega merilnega instrumenta je metodološki prispevek v zakladnico znanja. Verjetno ni treba posebej poudariti, da tako izvedene raziskave v slovenskem prostoru na področju zdravstva ni bilo, tako obsežnega modela, ki bi bil empirično preverjen, pa tudi nismo našli v svetovni zakladnici znanja.
Ključne besede: zaznana vrednost, zaznana kakovost, zaznana cena, ugled, zadovoljstvo, zvestoba, zdravstvo, storitve
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 248
Celotno besedilo (3,27 MB) |
