1. Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko deloLina Koprivnik, 2023, magistrsko delo Opis: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 622; Prenosov: 221
 Celotno besedilo (1,84 MB) |
2. Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentihEva Sedlašek, 2020, magistrsko delo Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2020; Ogledov: 1823; Prenosov: 423
Celotno besedilo (789,16 KB) |
3. Povezava zaznane socialne opore z anksioznostjo in perfekcionizmom pri študentihPetra Žula, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava povezanost med zaznano socialno oporo s strani družine, prijateljev in pomembnih drugih, anksioznostjo kot potezo in prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. V raziskavi je sodelovalo 353 udeležencev (študentov), od tega 202 ženski in 151 moških. Podatke smo pridobili s pomočjo večdimenzionalne lestvice socialne opore, lestvice anksioznosti STAI in Frostove lestvice perfekcionizma.
Analiza rezultatov na slovenskem vzorcu študentov je pokazala statistično značilno in negativno povezanost med zaznano socialno oporo in neprilagojenimi dimezijami perfekcionizma, zaznano socialno oporo družine in prijateljev ter anksioznostjo, prav tako med anksioznostjo in prilagojeno dimenzijo perfekcionizma organiziranost ter med zaznano socialno oporo družine in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. Statistično značilna in pozitivna povezanost se je pokazala med prilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in zaznano socialno oporo družine ter anksioznostjo in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. Na slovenskem vzorcu študentov smo preverjali tudi razlike med spoloma pri vseh treh spremenljivkah. Rezultati so pokazali, da študentke poročajo o višji ravni zaznane socialne opore in višji izraženosti prilagojene dimenzije perfekcionizma organiziranost, medtem ko študentje poročajo v višji izraznosti neprilagojenih dimenzij perfekcionizma. Rezultati kažejo na pomembnost ozaveščanja in poznavanja odnosa konstruktov zaznane socialne opore, anksioznosti in perfekcionizma med seboj.
Ključne besede: zaznana socialna opora, anksioznost, perfekcionizem, študenti, ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1732; Prenosov: 421
Celotno besedilo (910,72 KB) |
4. Vloga socilanih odnosov v razredu pri aktivnem vključevanju učencev v pouk angleškega jezikaMaja Matrić, 2018, doktorska disertacija Opis: Šola ni le socialni kontekst za usvajanje učne snovi, temveč tudi za učenje socialnega vedenja (Košir, 2013), zaradi česar ne gre zanemarjati pomena socialnih odnosov, ki jih učenec sooblikuje znotraj vrstniških skupin. Tako se raziskave na področju pedagoške psihologije ne osredotočajo več le na kognitivne vidike šolanja (Pellegrini in Blatchford, 2000), ampak vse bolj tudi na učenje, razvoj in šolanje v luči socialnega konteksta, torej z upoštevanjem medvrstniških odnosov, socialne sprejetosti, pripadnosti skupini ali potrebe po povezanosti v učnem procesu. Tako doktorska disertacija obravnava odnos med socialnimi in učnimi spremenljivkami, natančneje pa smo želeli ugotoviti odnos med merami stopnje zadovoljenosti potrebe po povezanosti (zaznana učna in osebna opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena socialne sprejetosti učenca) in merami aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika (učiteljeva ocena in učenčeva samoocena zavzetosti pri pouku angleščine ter tesnobnost pri pouku angleščine) ter ugotoviti, ali je odnos med obema sklopoma spremenljivk specifičen glede na spol učencev. Naš raziskovalni načrt sicer ni omogočal preverjanja vzročnih odnosov med posameznimi merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk angleščine. Zaradi tega tudi nismo mogli sklepati o smeri odnosov, temveč smo na osrednje raziskovalno vprašanje o odnosu med merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnim vključevanjem v pouk angleškega jezika, odgovarjali s pomočjo korelacij in napovednih vrednosti med posameznimi merami.
V raziskavi je sodelovalo 535 učencev iz 35 oddelkov sedmih osnovnih šol iz mestnega in primestnega okolja ter 11 učiteljev angleškega jezika, ki poučujejo v izbranih oddelkih. S pomočjo vprašalnika smo od udeležencev pridobili podatke o posameznih merah zadovoljene potrebe po povezanosti – zaznana opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena učenčeve socialne sprejetosti, in posameznih merah aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika – učenčeva ocena čustvene in vedenjske zavzetosti, učiteljeva ocena učenčeve zavzetosti in tesnobnost pri pouku tujega jezika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ovrednotili izhodiščne raziskovalne hipoteze in ugotovili, da zadovoljena potreba po povezanosti in spol v različni meri napovedujejo aktivno udeležbo učencev pri pouku angleškega jezika, in sicer je zadovoljena potreba po povezanosti napovednik vseh mer aktivnega vključevanja v pouk - najmočneje učenčeve čustvene zavzetosti ter učiteljeve ocene učenčeve zavzetosti, a tudi učenčeve ocene vedenjske zavzetosti in tesnobnosti pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo, da je za učence, ki zaznavajo višjo učno in osebo oporo s strani vrstnikov ter so s strani učiteljev ocenjeni kot bolj sprejeti, značilna višja zavzetost in nižja tesnobnost, kakor smo tudi v raziskavi opredelili višjo aktivno udeležbo pri pouku angleškega jezika. Ravno tako podatki kažejo, da je spol pomemben napovednik aktivnega vključevanja v pouk, saj je odnos med merami potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk pri dekletih močnejši ter, da spol pozitivno napoveduje vse mere aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika, razen tesnobnost.
Naše ugotovitve imajo izjemno pomembno praktično vrednost v šolskem okolju, saj kažejo na pomembno mesto socialnih spremenljivk pri poučevanju tujega jezika oziroma v procesu šolanja nasploh. Na podlagi naših ugotovitev smo oblikovali smernice, s pomočjo katerih lahko učitelji tujega jezika in šola s poznavanjem vloge zadovoljene potrebe po povezanosti v šoli pripomorejo k večji aktivni udeležbi učencev pri pouku tujega jezika, kar se v šoli kaže kot večja želja po učenju ter sodelovanje in prizadevnost pri šolskem delu.
Ključne besede: zaznana opora s strani vrstnikov, socialna sprejetost, čustvena in vedenjska zavzetost, vrstniški odnosi, tesnobnost.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2018; Ogledov: 2057; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,70 MB) |
5. Zaznani stres in psihološko blagostanje: vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresomVanja Ivić, 2017, magistrsko delo Opis: Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar pa je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej bil raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem.
V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika.
Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.
Ključne besede: zaznani stres, spoprijemanje s stresom, zaznana socialna opora, viri zaznane socialne opore, psihološko blagostanje
Objavljeno v DKUM: 18.09.2017; Ogledov: 2160; Prenosov: 452
Celotno besedilo (1,06 MB) |
