SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV OSEBNOSTNIH LASTNOSTI PODJETNIKOV NA RAST IN INTERNACIONALIZACIJO SLOVENSKIH GAZEL
Mateja Grobelnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Dinamičnost podjetnika, njegove osebnostne lastnosti, dinamično podjetje, rast in internacionalizacija predstavljajo prepletanje zgodbe magistrske naloge, ki je pred vami. Opravljena raziskava ugotavlja vpliv in povezavo med ključno osebo v podjetju, tj. podjetnikom, njegovimi osebnostnimi lastnostmi ter rastjo in internacionalizacijo slovenskih dinamičnih podjetij. Cilj magistrske naloge je bil poiskati relevanten odgovor na temeljno raziskovalno vprašanje: »Kako vplivajo osebnostne lastnosti podjetnika na rast slovenskih gazel in kolikšen del gazel internacionalizira svojo dejavnost zaradi istega vpliva?« V vsakem podjetju igra ključno vlogo podjetnik in njegova zavestna odločitev za rast. Seveda sama odločitev za rast ni dovolj. Poleg vseh zunanjih in notranjih dejavnikov je pomemben faktor podjetnik in njegove osebnostne lastnosti kot ključni element rasti. Kaj pravzaprav je osebnost? V psihologiji razumemo osebnost kot celostni vzorec relativno trajnih značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj. Bistveni sestavini osebnosti sta relativna trajnost in individualnost, to kar posameznike med seboj ločuje. Osebnost posameznika določa različen odziv v enakih situacijah, pa tudi obratno, da se isti posamezniki v različnih situacijah odzivajo enako oz. podobno. Osebnostne značilnosti pa so tiste, ki se pojavljajo dosledno ne glede na vpliv okoliščin (dostopno na: Inštitut za razvoj človeških virov). V magistrski nalogi smo proučevali osebnostne lastnosti podjetnika. Veliko raziskovalcev pred nami je že analiziralo osebnostne lastnosti podjetnikov in spoznalo, da se osebnost podjetnikov razlikuje od osebnosti nepodjetnikov, predvsem v smislu odprtosti za nove ideje, nove izkušnje. V našem primeru smo osebnostne lastnosti razdelili na dva večja sklopa, in sicer: nepsihološke osebnostne lastnosti in psihološke osebnostne lastnosti. Nepsihološke osebnostne lastnosti sestavljata človeški in socialni kapital. V uspešnem podjetju, ki je usmerjeno v rast, sta človeški in socialni kapital neizbežna. Vse več podjetnikov se zaveda pomembnosti znanja, veščin, spretnosti in pomoči družinskih članov za uspešno delovanje podjetja. Prav tako pa je za uspešno podjetje pomemben tudi socialni kapital, ki pomaga podjetnikom do novih informacij, novega znanja ob vključenosti podjetnika v družbene vezi in omrežja, vse to pa ob visoko razvitih socialnih veščinah in trdnem zaupanju med člani. Podjetniki morajo vlagati tako v človeški kot v socialni kapital, saj lahko skupaj hitreje privedeta do željenega cilja. Psihološke osebnostne lastnosti smo razdelili na splošne psihološke lastnosti in spoznavne psihološke lastnosti. Splošne psihološke lastnosti sestavljajo: potrebo po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznano samoučinkovitost in notranji nadzor. Dinamičnega podjetnika opredeljujejo vse omenjene lastnosti, nekatere bolj izrazito kot druge. Spoznavne psihološke lastnosti pa sestavljata vizija in intuicija podjetnika, ki ravno tako prispevata pomemben del pri sprejemanju in analiziranju poslovnih odločitev v podjetju. Rast, ki se nanaša na spremembo velikosti podjetja, smo proučevali na vzorcu dinamičnih podjetjih. Zakaj? Ker so to edina podjetja, ki v današnjih težkih časih ostajajo dinamična, fleksibilna in ohranjajo konkurenčno prednost, saj so se sposobna hitro prilagoditi zahtevam, ki jih narekuje trg z učinkovito izrabo znanja, idej in informacij s strani dinamičnega podjetnika. To so ponavadi majhna visokotehnološka podjetja, ki so za razvoj slovenskega gospodarstva nujno potrebna, saj v obdobju petih let proizvedejo največ novih delovnih mest in iščejo priložnosti na globalnem trgu. V magistrski nalogi smo iskali tudi povezavo med rastjo podjetja in internacionalizacijo ter med osebnostnimi lastnostmi podjetnika v povezavi z internacionalizacijo. Mednarodno poslovanje je pomembno, saj predstavlja vključevanje v izvoz nujno sestavino za zagotavljanje obstoja, preživetja in rasti dinamičnih podjetij. V
Ključne besede: podjetnik, osebnost, osebnostne lastnosti, rast, internacionalizacija, dinamično podjetje - gazele, nepsihološke lastnosti, psihološke lastnosti, človeški kapital, socialni kapital, vizija, intuicija, potreba po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznana samoučinkovitost, notranji nadzor, neodvisnost, spol podjetnika, dinamični podjetnik, mednarodni podjetnik, znanje, izobrazba, veščine, položaj v družini, relacijski, socialni in strukturni kapital.
Objavljeno: 03.09.2013; Ogledov: 2417; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
MOTIVACIJA DIJAKOV ZA IZOBRAŽEVANJE V POVEZAVI Z ZAZNANO SAMOUČINKOVITOSTJO
Petra Letonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Motivacija je osrednje gonilo človeka, ki ga pelje v smeri zadovoljevanja njegovih potreb. V času mladostništva, ko posameznik doživlja številne spremembe, pa je motivacija prav tako pomembna, saj je to čas izobraževanja, preko katerega želi priti do zastavljenih ciljev. V magistrskem delu smo predstavili sam pojem motivacije in ga povezali z izobraževanjem in mladostništvom. Predstavili smo teorijo samodeterminacije oziroma teorijo samoodločanja, ki zajema zunanjo in notranjo motivacijo ter amotivacijo. V nadaljevanju pa smo predstavili zaznano samoučinkovitost, ki je posameznikovo prepričanje, da bo določeno nalogo opravil tako, kot je pričakovano oziroma kot pričakuje sam. Za preverjanje motivacije med dijaki smo izvedli raziskavo, v kateri smo preverjali pet zastavljenih hipotez. Ugotovili smo, da je pri dijakih izražena višja ekstrinzična motivacija, kar je lahko posledica tega, da mladostniki ne vedo, kaj bi v življenju počeli, nadaljnje šolanje pa je odvisno od ocen. Amotivacija je prisotna pri vseh mladostnikih, vendar ni izražena predvsem pri mlajših dijakih, kot smo predvidevali. Prav tako smo ugotovili, da motivacija ni odvisna in se ne navezuje na spol, kar pomeni, da dekleta niso samo intrinzično motivirana, fantje pa ekstrinzično, saj spol na motivacijo nima vpliva. Sorazmeren odnos se kaže med višjo samoučinkovitostjo in boljšim akademskim uspehom dijakov, kar pomeni, da je za boljši učni uspeh potrebno posameznikovo prepričanje, da lahko doseže želen rezultat. Obenem pa se je izkazalo, da višja kot je zaznana samoučinkovitost, bolj je izražena intrinzična motivacija. Ko ima posameznik zastavljene neke cilje, ki jih bo dosegel, se pri njem kažeta tako intrinzična motivacija kot tudi zaznana samoučinkovitost, ki mu daje prepričanje v uspešnost njegovih dejanj.
Ključne besede: teorija samodeterminacije, zaznana samoučinkovitost, mladostnik, motivacija, izobraževanje
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1168; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (898,83 KB)

3.
SOCIALNODINAMSKE ZNAČILNOSTI RAZREDA KOT DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
Nika Lah, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je star pojav, ki je pogost svetovni problem šol in v glavnem poteka znotraj razreda. Prav zato je osnovni namen tega magistrskega dela raziskati medvrstniško nasilje v kontekstu razreda. Podatki so bili pridobljeni v okviru širše raziskave o medvrstniškem nasilju, v kateri je, pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir in v sodelovanju z asist. Marino Horvat, sodelovalo sedem študentk podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskavo smo izvajale na dvaindvajsetih osnovnih šolah od šestega do devetega razreda v Sloveniji in vključenih je bilo 2007 učencev iz 135 razredov. Izmed vprašalnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, sem v svoji magistrski nalogi uporabila Vprašalnik medvrstniških odnosov – Lestvica medvrstniškega nasilja in Stališča do medvrstniškega nasilja, Samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja, Razredne deskriptivne norme, s strani vrstnikov zaznano priljubljenost (vrstniške nominacije) in demografsko spremenljivko, razred. Raziskovalne hipoteze sem preverjala z multiplo regresijsko analizo in korelacijskimi analizami. Rezultati kažejo, da injunktivna norma, operacionalizirana kot stališča učencev do medvrstniškega nasilja, pomembno napoveduje izvajanje medvrstniškega nasilja, medtem ko deskriptivna razredna norma odobravanja nasilja in samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja nista pomembna napovednika tega. Izkazalo se je tudi, da v razredih z višjo deskriptivno razredno normo odobravanja nasilja učenci, s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v večji meri izvajajo medvrstniško nasilje, kot v razredih z nižjo deskriptivno normo. Prav tako sem ugotovila, da na našem vzorcu učenci, ki so s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v povprečju poročajo o visoki stopnji samoučinkovitosti za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja v razredu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, razred, razredne norme, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 525; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (837,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici