Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaznamba izvršbe je pravno dejstvo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in je prvo izvršilno dejanje izvršbe na nepremičnine. O vpisu odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Za zaznambo izvršbe ni potrebno, da bi moral postati sklep pred njenim vpisom pravnomočen, pač pa se lahko vpiše tudi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Na podlagi sklepa o izvršbi upnik pridobi hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, v kolikor ni za isto terjatev že prej pridobil hipoteko. Z vpisom prisilne hipoteke v zemljiško knjigo pridobi upnik poplačilno pravico, na podlagi katere se bo v primeru prisilne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku poplačal iz kupnine prodane nepremičnine. Zaznamba izvršbe povzroči tudi, da za zavarovanje druge terjatve istega ali drugega upnika ne more biti opravljen poseben postopek izvršbe, pač pa lahko upnik, v korist katerega je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Po končanem postopku izvršbe na nepremičnino, zaznamovanem v zemljiški knjigi, lahko upnik ponovno vloži predlog za izvršbo za isto terjatev. Sodišče pri tem ponovno zaznamuje izvršbo z novo zaznambo izvršbe. Nakup nepremičnine v postopku izvršbe zainteresiranim kupcem omogoča nakup nepremičnine po ceni, ki je nižja od dejanske tržne vrednosti nepremičnine. Prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku se lahko opravi ali z javno dražbo ali z zavezujočim zbiranjem ponudb ali pa z neposredno prodajo. Pri tem je novela ZIZ-J prinesla pomembno spremembo pri poteku javnih dražb, saj je uvedla spletno javno dražbo, ki omogoča hitrejši in bolj ekonomičen potek javne dražbe. Lastninska pravica se v postopku prisilne prodaje pridobi z odločbo državnega organa, kar pomeni, da je pridobljena na originarni oziroma izvirni način. Odločba državnega organa ima konstitutiven učinek, zato pridobitev lastninske pravice nastane že s samo odločbo in ne šele na podlagi le-te. Kupec nepremičnine pri prisilni prodaji v izvršilnem postopku postane lastnik tudi v primeru, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma so obstajali drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Po nakupu pa kupec ne more uveljavljati jamčevalnih zahtevkov zaradi napak, ki jih ima nepremičnina. Lastninska pravica se v zemljiško knjigo vknjiži na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pri tem pa so iz zemljiške knjige izbrisana vsa bremena, ki so bila vpisana pri nepremičnini, kar sodišče določi v sklepu o domiku, ki je izdan pred sklepom o izročitvi nepremičnine.
Ključne besede: zaznamba izvršbe, učinki zaznambe izvršbe, prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku, pridobitev lastninske pravice z nakupom v prisilni prodaji, originarna pridobitev lastninske pravice
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1232; Prenosov: 228
Celotno besedilo (742,53 KB)

Opis: Zemljiškoknjižno pravo in pravni institut zemljiške knjige predstavljata na področju nepremičninskega pravnega prometa ključen dejavnik. Zemljiška knjiga s svojimi načeli, predvsem z načelom javnosti, vsakomur omogoča vpogled in pridobitev zemljiškoknjižnih podatkov o določeni nepremičnini. V povezavi z načelom javnosti, zemljiška knjiga izključuje, da bi se stranke lahko sklicevale na nepoznavanje dejanskih pravnih dejstev in pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako lahko kupec pred nakupom nepremičnine v zemljiški knjigi preveri, če je ta obremenjena s kakšno pravico, ki bi po nakupu bremenila njega (npr. hipoteka). Na prvi pogled pravni institut zemljiške knjige daje vtis, da se z vpisom in pridobitvijo določene knjižne pravice zagotovi popolno varstvo strank v zvezi s posli z nepremičninami. Poudariti moramo, da čeprav velikokrat vknjižbo v prvi vrsti pogovorno označujemo kot najpomembnejšo in morda celo kot edino vrsto vpisa, še zdaleč ni tako. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) zraven vknjižbe, kot vrste glavnega vpisa, pozna tudi predznambo, zaznambo, ter dva pomožna vpisa, plombo in poočitev. V središče svoje diplomske naloge sem postavila zaznambo vrstnega reda, saj je ta izrednega pomena v pravnem prometu z nepremičninami. Je eden izmed glavnih vpisov v zemljiško knjigo, pri katerem je najpomembnejša objava in vpis določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika. S tem z zaznambo vrstnega reda dosežemo varovanje vrstnega reda pridobitve pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, to je s trenutkom, od katerega zaznamba učinkuje. Poenostavljeno lahko povemo, da kdorkoli, ki pridobi kakršnokoli knjižno pravico za tem, ko je zaznamba že pridobila učinke, se na nepoznavanje pravnega dejstva v zvezi z nepremičnino ne more sklicevati.
Ključne besede: zaznamba vrstnega reda, vrste glavnega vpisa, zemljiška knjiga, Zakon o zemljiški knjigi.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2017; Ogledov: 2816; Prenosov: 416
Celotno besedilo (570,80 KB)

Opis: Aktualna demografska slika v Sloveniji in v večini gospodarsko razvitih držav kaže, da se v zadnjih letih močno povečuje delež starejših prebivalcev, pri čemer posledično narašča tudi delež takih, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo v institucionalnih oblikah varstva v domovih za ostarele. Države se po nedavni finančni in gospodarski krizi soočajo s pomanjkanjem sredstev za zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe v domovih za ostarele. V magistrski nalogi se v zvezi s socialno varnostjo posvečam vprašanju financiranja domov za ostarele, in sicer se osredotočam na tisti del financiranja, ki ga krije občina v imenu oskrbovancev, ki imajo premoženje, vendar jim le-to v času življenja ne prinaša dohodka, da bi si lahko plačali oskrbnino v domu za ostarele. Na primeru kritja stroškov oskrbe v domu za ostarele s strani občine podrobneje proučujem problematiko strukture proračuna občine in jo presojam z vidika usklajenosti porabe sredstev za pokrivanje stroškov oskrbe v domovih za ostarele in virov za njihovo financiranje. Kot vir financiranja za pokrivanje stroškov oskrbe, ki jih krije občina namesto oskrbovancev, občina pridobi nepremičnine oskrbovancev (stvarno premoženje). Omenjeni način financiranja presojam z vidika proračunskega poslovanja, predvsem proračunskih načel, kijih morajo občine upoštevati pri pripravi svojih proračunov. Poleg preverjanja upoštevanja predpisanih proračunskih načel v nalogi proučujem predvsem primernost navedenega načina poplačila oskrbnine s proračunskega vidika. Hkrati tudi presojam, ali je v primerih, ko država na nepremičnino vpiše zaznambo o prepovedi razpolaganja, Slovenija še lahko opredeljena kot socialna država. Z vpisom prepovedi razpolaganja z nepremičninami in njihovo kasnejšo (morebitno) prodajo, si namreč država želi zagotoviti povračilo stroškov, ki jih je imela s pokrivanjem oskrbe v domovih za ostarele za tiste oskrbovance, ki sami tega niso zmogli. Ukvarjam se z vprašanjem, ali se v takšnih primerih socialna pomoč ne spreminja v neke vrste socialno posojilo. Končne izsledke in opredelitve do tez naloge podajam v zadnjem poglavju naloge o sklepnih ugotovitvah.
Ključne besede: socialna varnost, staranje prebivalstva, domovi za ostarele, oskrba, nega, občina, proračun, proračunska načela, socialna pomoč, socialno posojilo, zaznamba na nepremičnini
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 2923; Prenosov: 403
Celotno besedilo (1005,56 KB)

Opis: Zemljiška knjiga je javna evidenca, v katero se vpisujejo podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Njena glavna funkcija je publiciteta podatkov, za katere zakon določa, da se objavijo v zemljiški knjigi. Zakon o zemljiški knjigi določa, da se ob pravicah v zemljiško knjigo vpisujejo tudi nekatera pravna dejstva, ki so pomembna za pravni promet, in sicer z zaznambo. Eno od pravnih dejstev, ki se zaznamujejo v zemljiški knjigi, je potek spora o knjižni pravici. Zaznamba spora je namenjena publiciteti stvarnopravnih sporov in pride v poštev le kadar gre za spor o izvirno pridobljeni stvarni pravici ali prenehanju pravice ter v postopku določitve nujne poti. S tem se varujejo že pridobljene oziroma ukinjene stvarne pravice, kadar zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. V primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi s pravicami na nepremičninah pa daje enakovredno varstvo predznamba pravice v zemljiški knjigi. Pomen zaznambe spora je v varstvu vrstnega reda za vknjižbo pravice, o kateri poteka spor, kar je pomembno zaradi učinkov načela zaupanja v zemljiško knjigo. Varstvu vrstnega reda vpisov so namenjene tudi zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe in zaznambe tožb v posebnih zemljiškoknjižnih postopkih. Zaznamba spora je v hrvaškem pravnem redu urejena podobno kot v slovenskem. In sicer ima enake pravne učinke in varuje vrstni red za vpis pravice v zemljiško knjigo. Vendar hrvaško pravo omogoča vpis zaznambe spora tako v primeru stvarnopravnih sporov kot tudi v primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi z nepremičninami.
Ključne besede: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, zaznamba spora, stvarnopravni spori, učinki zaznambe spora, zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba spora v hrvaškem pravu
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2070; Prenosov: 191
Celotno besedilo (912,19 KB)

Opis: Diplomsko delo Zaznamba izvršbe in nastanek prisilne hipoteke s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi povečanega števila izvršb te vrste v praksi. Glede na to, da se čedalje več ljudi srečuje s tem problemom in samega postopka izvršbe na nepremičnine ne pozna, sem se odločila, da dotično temo podrobneje raziščem in predstavim v diplomskem delu. Prvo poglavje vsebuje obrazložitev splošnih pojmov zaznambe izvršbe in prisilne hipoteke, ki sta primarna za nadaljnje razumevanje. Postopek izvršbe na nepremičnine je urejen z Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Praviloma prisilna zastavna pravica nastane na dva načina, in sicer z izvršbo na nepremičnino zaradi poplačila denarne terjatve ali pa z zastavno pravico na nepremičnini v postopku zavarovanja. V diplomski nalogi sem se usmerila na področje prisilne zastavne pravice, ki nastane z izvršbo na nepremičnini, natančneje na postopek prodaje nepremičnine zaradi izterjave denarne terjatve v izvršilnem postopku. V drugem poglavju sem predstavila splošne značilnosti izvršbe in izvršilnega postopka ter predstavila tudi temeljna načela izvršbe ter nato v tretjem, četrtem in petem poglavju nadaljevala s postopkom izvršbe na obremenjeno nepremičnino ter predmeti izvršbe, zaključila pa s sredstvi izvršbe, ki so na razpolago upniku. V osrednjem delu diplomske naloge, natančneje v šestem poglavju, je predstavljen celoten potek prodaje nepremičnine v izvršbi. Ta del naloge zajema tudi postopek izdaje odredbe o prodaji in javno dražbo ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo. Predstavitev postopka prodaje nepremičnine v šestem poglavju je zaključen s poglavjem, ki opisuje položitev kupnine in postopek izročitve prodane nepremičnine kupcu ter način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko. Sedmo poglavje vsebuje postopek poplačila upnikov iz izkupička od prodaje, ki se opravi po opravljeni prodaji nepremičnine na razdelitvenem naroku. V osmem poglavju sem se osredotočila predvsem na posledice, ki nastanejo s prodajo nepremičnine v izvršbi, in le-to v devetem poglavju povezala z načini prenehanja prisilne hipoteke. Teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: zaznamba izvršbe, prisilna hipoteka, izvršilni postopek, prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, neposredna pogodba, pridobitev lastninske pravice, posledice prodaje nepremičnine v izvršbi, prenehanje prisilne hipoteke.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2015; Ogledov: 1961; Prenosov: 490
Celotno besedilo (644,13 KB)