| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacijska kultura - potrebe organizacij in pričakovanja mladih odraslih
Tina Kos, 2025, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura igra ključno vlogo pri oblikovanju delovne dinamike, zadovoljstva zaposlenih in dolgoročne uspešnosti podjetij. S prihodom generacij Y in Z se pojavljajo nova pričakovanja glede fleksibilnosti dela, vodenja, vrednot podjetja ter osebnega in kariernega razvoja. Mladi odrasli cenijo socialno pravičnost, vključenost, raznolikost, individualnost in samoizražanje, pri čemer manj sledijo tradicionalnim konvencijam. Razumevanje teh pričakovanj je ključno za privabljanje in zadrževanje talentov. Raziskava je preučevala dojemanje organizacijske kulture s strani mladih zaposlenih, njihove prioritete ter razkorak med pričakovanji in realnostjo. Uporabljene so bile kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketami in poglobljenimi intervjuji. Analiza je pokazala, da mladi delovno kulturo pogosto dojemajo kot uravnoteženo, z elementi hibridnih organizacij, ki združujejo hierarhične strukture in fleksibilne prakse. Najbolj cenijo fleksibilnost dela, delo na daljavo, transparentno komunikacijo, inovativnost, vključevanje in enakopravnost, medtem ko vrednote podjetja igrajo manjšo vlogo pri praktičnih odločitvah o zaposlitvi. Pomembni dejavniki zadovoljstva in motivacije so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, duševno zdravje, karierni razvoj, stalno učenje ter kakovostni medosebni odnosi. Rezultati kažejo, da organizacijska kultura pomembno vpliva na pripadnost, smiselnost dela in zavzetost zaposlenih. Priporočila za podjetja vključujejo spodbujanje fleksibilnih oblik dela, empatičnega vodenja, transparentne komunikacije in vključujočega ter inovativnega okolja. Sodobna kultura mora biti dinamična, prilagojena tehnološkim spremembam, globalizaciji in raznolikosti delovne sile, kar povečuje angažiranost, produktivnost in dolgoročno zvestobo zaposlenih.
Ključne besede: Organizacijska kultura, mladi odrasli, generacija Y in Z, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih, karierni razvoj, delovno okolje, vrednote podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

2.
Vpliv zaznave kakovosti vsebine na družbenem omrežju Instagram na zavzetost, v luči odprtosti in pripravljenosti uporabnikov na sodelovanje
Ana Mari Vinko, 2025, magistrsko delo

Opis: Družbena omrežja so postala pomemben del vsakdanjega življenja, saj omogočajo učinkovito komuniciranje in deljenje informacij med uporabniki. Njihova uporaba je prispevala k spremembi vedenja in navad potrošnikov, zato morajo biti podjetja izjemno pozorna in se primerno odzvati. Komuniciranje na družbenih omrežjih se je spremenilo v dinamičen dvosmerni dialog, kjer se odjemalci na različne načine vse pogosteje uveljavljajo kot soustvarjalci in sodelujoči akterji. Vloga odjemalcev se je spremenila iz pasivnih opazovalcev vsebine v aktivne udeležence. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V začetnih poglavjih teoretičnega dela smo opredelili marketinško komuniciranje, komunikacijski načrt in instrumente marketinškega komuniciranja. V naslednjem poglavju smo raziskali koncept družbenih omrežij, pri čemer smo pozornost usmerili na družbeno omrežje Instagram. V končnih poglavjih empiričnega dela smo opredelili koncepte zaznavanja kakovosti vsebine, dizajna, informacij, interakcij ter zavzetost, odprtost in pripravljenost na sodelovanje. V empiričnem delu smo raziskovali, ali zaznana kakovost vsebine na družbenem omrežju Instagram vpliva na zavzetost ter ali obstajajo razlike v zavzetosti uporabnikov družbenega omrežja med bolj in manj odprtimi uporabniki ter med tistimi, ki so bolj oziroma manj pripravljeni sodelovati. Raziskavo smo izvedli z metodo spraševanja z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu stotih sledilcev Instagram profila podjetja X. Na podlagi rezultatov smo ugotovili vpliv vseh petih neodvisnih spremenljivk, kakovost vsebine, kakovost vsebine vplivnežev, kakovost dizajna, kakovost interakcij, kakovost informacij na odvisno spremenljivko zavzetost. Analiza je prav tako pokazala statistično značilne razlike v zavzetosti med bolj in manj odprtimi posamezniki/-cami) ter med tistimi, ki so bolj in manj pripravljeni sodelovati.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, družbeno omrežje Instagram, zaznavanje kakovosti vsebine, zavzetost uporabnikov.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Organizacijska kultura v malih podjetjih
Manja Ančevski, 2025, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura je eden ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na uspešnost podjetja, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročno stabilnost organizacije. Posebej izrazito se njen pomen kaže v malih podjetjih, kjer se zaradi manjšega števila zaposlenih oblikujejo intenzivnejši medosebni odnosi, vsak posameznik pa ima večji vpliv na kulturo podjetja. Mala podjetja se pogosto soočajo z omejenimi viri, kadrovsko fluktuacijo in izzivi pri oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, kar lahko vodi v nestabilnost in zmanjšano produktivnost. V teh okoliščinah postane organizacijska kultura temeljni element, ki lahko bodisi prispeva k uspešnosti bodisi predstavlja oviro pri njenem razvoju. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni različni modeli organizacijske kulture in dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, oblikovanje in spreminjanje. Analizirani so tudi vplivi močne in šibke kulture ter posebnosti kulture v malih podjetjih v primerjavi z večjimi organizacijami. Poudarjena je vloga vodstva in zaposlenih pri oblikovanju skupnih vrednot, norm in vedenjskih vzorcev ter pomen skladnosti kulture s strateškimi cilji podjetja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni v štirih slovenskih malih podjetjih, kjer je bil z anketnim vprašalnikom analiziran vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo, motivacijo, predanost, zavzetost, produktivnost in kakovost medosebnih odnosov. Rezultati kažejo, da močnejša in jasneje razvita organizacijska kultura pozitivno vpliva na motivacijo, zavzetost in predanost zaposlenih, hkrati pa prispeva k boljši kakovosti odnosov in večji učinkovitosti dela. Nasprotno pa šibka kultura pogosto vodi v nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije ter slabšo produktivnost. Na podlagi ugotovitev so oblikovani konkretni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture v malih podjetjih, kot so krepitev komunikacije, spodbujanje sodelovanja, razvoj vodstvenih kompetenc ter ustvarjanje bolj spodbudnega delovnega okolja. Naloga tako ponuja praktične smernice, ki lahko malim podjetjem služijo kot podlaga za sistematično gradnjo in utrjevanje organizacijske kulture, kar prispeva k dolgoročni uspešnosti in stabilnosti poslovanja.
Ključne besede: organizacijska kultura, mala podjetja, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in predanost, motivacija, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

4.
Zavzetost zaposlenih v organizaciji 11teamsports steiermark gmbh
Jure Tertinek, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko zavzetosti zaposlenih in njen vpliv na uspešnost organizacije. Zavzetost je danes ena izmed bolj pomembnih tem sodobnega managementa, saj povezuje motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu ter tudi čustveno pripadnost določeni organizaciji, v kateri delujejo. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev zavzetosti, razlike v primerjavi z motivacijo in zadovoljstvom ter pomen, ki ga ima na uspešnost in dolgoročni obstoj samega podjetja. Poseben poudarek je namenjen Gallupovemu modelu, ki se uporablja kot orodje za merjenje in spremljanje zavzetosti zaposlenih. V nadaljevanju je bolj podrobno predstavljeno podjetje 11Teamsports Steiermark Gmbh, njihova organizacijska kultura, struktura zaposlenih in pristopi, s katerimi želi ustvariti spodbudno delovno okolje za vse vpletene v organizaciji. Empirični del temelji na raziskavi med zaposlenimi, kjer so bila proučena njihova stališča, dosedanje izkušnje in pričakovanja glede dela in odnosa samega podjetja do zaposlenih. Analiza je prikazala ključne dejavnike, ki vplivajo na zavzetost ter pokazala, kako pomembna so priznanja in potrditve za zaposlene, da se le-ti počutijo cenjene in imajo možnost za osebnostni razvoj, medtem pa so tudi vključeni v proces oblikovanja pozitivne delovne klime. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšave, ki temeljijo na dobrih praksah iz teorije in prikazanih realnih rezultatih ankete. Diplomsko delo torej združuje teoretične osnove in praktične vpoglede, s čimer opozarja na pomembnost zavzetosti zaposlenih na njihovem delovnem mestu, posledično pa njen vpliv na konkurenčnost in dolgoročno rast same organizacije.
Ključne besede: zavzetost, zaposleni, nagrajevanje, 11teamsports, produktivnost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Primerjava zavzetosti študentov v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji
Marija Trivundža, 2025, diplomsko delo

Opis: V naši diplomski nalogi smo primerjali stopnjo študentske zavzetosti med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Banjaluki. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete, ki je poleg demografskih vprašanj vključevala lestvico UWES-S9 ter dodatna vprašanja o dejavnikih, ki vplivajo na zavzetost. Analizirali smo tri dimenzije zavzetosti: psihično moč/energijo, predanost in absorpcijo. Ugotovitve ponujajo vpogled v subjektivne izkušnje študentov iz dveh različnih visokošolskih okolij in lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje raziskave na področju študentske zavzetosti in razvoja boljšega študijskega okolja.
Ključne besede: zavzetost, študentska zavzetost, UWES-S9, Univerza v Ljubljani, Univerza v Banjaluki
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

6.
Integracija tujih delavcev v podjetju: strategije prilagajanja, usposabljanja in zavzetosti v mednarodnem managementu človeških virov
Nora Pavićević, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko integracije tujih delavcev v delovno okolje s poudarkom na strategijah prilagajanja, usposabljanja ter spodbujanja njihove zavzetosti v organizaciji. V teoretičnem delu so opredeljeni in pojasnjeni ključni pojmi, kot so MMČV, proces prilagajanja in uvajanja zaposlenih, programi usposabljanja, integracija zaposlenih, kulturne razlike ter dejavniki, ki vplivajo na delovno motivacijo in zavzetost. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 24 zaposlenih v gradbenem podjetju Senko MB, d. o. o., Zbirali smo njihova mnenja o vodstvu podjetja, težavah, s katerimi se srečujejo, zavzetosti za delo, upoštevanju medkulturnih razlik, počutju na delovnem mestu in pomenu usposabljanja pri delu. Poleg tega je bila izvedena tudi kvalitativna raziskava v obliki intervjuja z vodjo kadrovske službe, kar je omogočilo poglobljen vpogled v specifične izzive, vlogo podjetja pri spodbujanju medkulturnega razumevanja, potek usposabljanja in zavzetost zaposlenih. Na podlagi ugotovitev smo podali priporočila za izboljšanje praks integracije zaposlenih, usposabljanja in spodbujanja zavzetosti delavcev v podjetju Senko MB, d. o. o. Ključni predlogi vključujejo: uvedbo organiziranih tečajev slovenskega jezika, pri čemer bi se olajšala komunikacija, vzpostavila boljša učinkovitost in hitrejša prilagoditev, formalizacijo mentorskega sistema, uvedbo neformalnih oblik za povezovanje in uvedbo nefinančnih priznanj. Ključno spoznanje je, da učinkovita integracija tujih delavcev zahteva celovit in strateško opredeljen pristop organizacije. Za uspešno delovanje je potrebna motivacijska podpora in kulturno razumevanje ter priznavanje prispevka posameznika. Jezikovna kompetentnost in strukturirano uvajanje v organizacijo vplivata na delovno uspešnost, zadovoljstvo in dolgoročno zvestobo zaposlenih.
Ključne besede: Integracija tujih delavcev, prilagajanje zaposlenih, usposabljanje in razvoj, zavzetost zaposlenih, mednarodni management človeških virov
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

7.
Vloga ergonomije na delovnem mestu pri zavzetosti zaposlenih v podjetju Pristar d.o.o.
Nina Kovačević, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pomen ergonomije v pisarniškem okolju in njen vpliv na zavzetost ter dobro počutje zaposlenih. V ospredje je postavljeno vprašanje, kako fizična, organizacijska in kognitivna ergonomija prispevajo k večji učinkovitosti in zadovoljstvu zaposlenih. Analiza je izvedena na primeru podjetja Pristar d.o.o., kjer so bili zbrani podatki preko anketnega vprašalnika, intervjuja z vodstvom in ergonomskega pregleda delovnega mesta. Rezultati kažejo, da ustrezne ergonomske prilagoditve pomembno prispevajo k višji ravni zavzetosti, boljši telesni drži in psihološki stabilnosti zaposlenih. Posebno pomembno se je izkazalo ravnotežje med fizično opremo in organizacijskim pristopom, kar podjetju omogoča večjo kadrovsko stabilnost in dolgoročno učinkovitost.
Ključne besede: Ergonomija, zavzetost zaposlenih, pisarniško delo, fizična ergonomija, organizacijska ergonomija, delovna učinkovitost.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
Medvrstniško nasilje in učno delovanje
Eva Kranjec, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Medvrstniško nasilje ima lahko številne posledice, med katerimi sta tudi znižana raven učne zavzetosti in učne uspešnosti. Čeprav je negativna povezanost med vpletenostjo v medvrstniško nasilje in učno uspešnostjo dobro dokumentirana, mehanizmi te povezave še niso povsem pojasnjeni. V tem poglavju povzemamo dosedanja spoznanja o povezanosti teh spremenljivk, s poudarkom na sodobnih modelih, ki v kontekstu medvrstniškega nasilja pojasnjujejo pomen interakcijo učenčevih značilnosti z značilnostmi njegovega okolja. Prikazujemo tudi preliminarne rezultate analize povezanosti med različnimi vidiki vključenosti v medvrstniško nasilje, učno zavzetostjo in uspešnostjo pri slovenskih učencih osmih in devetih razredov skozi tri časovne točke merjenja. Naše ugotovitve potrjujejo pretekle raziskave in predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje proučevanje kompleksnejših moderacijskih in mediacijskih modelov, ki prispevajo k razvoju ustreznih programov za spoprijemanje z medvrstniškim nasiljem.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, učna zavzetost, učna uspešnost, moderacijski modeli, mediacijski modeli
Objavljeno v DKUM: 22.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (333,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Zavzetost in organizacijska kultura pri različnih starostnih skupinah
Barbara Grbec, 2025, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med različno starimi zaposlenimi pri zavzetosti pri delu ter pri organizacijski kulturi. Namreč na trg dela prihajajo nove, mlajše generacije zaposlenih, posledično so te generacijske razlike velike. Da bi to potrdili, smo izpeljali raziskavo med zaposlenimi v enotah intenzivne terapije v UKC Ljubljana. Za raziskavo je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz osnovnih podatkov anketiranca ter iz dveh standardiziranih vprašalnikov UWES in GLOBE. Anketa je bila izvajana v spletni aplikaciji 1ka. Rezultati so bili statistično obdelani v programu SPSS. Ugotovili smo, da so razlike očitne, namreč rezultati so pokazali, da starejši zaposleni izkazujejo višjo stopnjo delovne zavzetosti v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi. Prav tako lahko rečemo, da starejši zaposleni zaznavajo organizacijsko kulturo kot stabilnejšo in bolj urejeno, medtem ko mlajši zaposleni dajejo večji poudarek skupinski povezanosti, samozavesti in fleksibilnosti. Rezultati kažejo določene razlike med različnimi starostnimi skupinami, vendar te razlike niso statistično značilne. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da starost zaposlenih ni ključni dejavnik pri zaznavanju organizacijske kulture in zavzetosti pri delu.
Ključne besede: zavzetost, organizacijska kultura, staranje, generacija, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
Vpliv ravnovesja med delom in družino na zavzetost zaposlenih pri delu
Matic Osolnik, 2025, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se je preučevanje odnosa med delom in družino razvilo, saj se ni osredotočalo le na konflikte med delom in družino, ampak je vključevalo tudi pozitivne vidike sodelovanja v več vlogah, kot je obogatitev dela in družine. Ravnovesje med delom in družino ter zavzetost pri delu ima številne posledice tako na posameznike kot organizacije. Zavzetost pri delu lahko opredelimo kot pozitivno, izpolnjujoče, afektivno-motivacijsko stanje dobrega počutja, povezanega z delom. Namen magistrske naloge je oceniti vpliv, ki ga ima lahko ravnovesje med delom in družino na zavzetost zaposlenih. Glavni cilj raziskave je empirično preizkusiti razmerja glede ravnovesja med delom in družino in njegovim vplivom na zavzetost pri delu. Prvi del naloge je teoretični, v njem so z različnimi metodami predstavljena temeljna teoretična izhodišča in pretekle raziskave o obravnavani tematiki. V drugem delu naloge je izvedena empirična raziskava na vzorcu zaposlenih v Sloveniji. Kot raziskovalno orodje je uporabljen vprašalnik. Anketiranci so bili izbrani naključno, vzorec je neslučajnostni, v raziskavi je sodelovalo 137 oseb. Ugotovljeno je, da zaposleni v naši raziskavi v povprečju nimajo večjih težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako je ugotovljeno, da ravnovesje med delom in družino vpliva na zavzetost zaposlenih pri delu. Uravnovešenost poklicnega in zasebnega življenja torej vodi do višje stopnje zavzetosti zaposlenih. V organizacijah se morajo zavedati, da če bodo svojim zaposlenim pomagali najti popolno ravnovesje med delom in družino, bodo povečali njihovo stopnjo zavzetosti za delo. Omejitev raziskave je v majhnem vzorcu, kar onemogoča posplošitev rezultatov raziskave na celotno populacijo. V nadaljevanju raziskave bi bilo smotrno v raziskavo vključiti večji vzorec. Poleg tega bi lahko v nadaljevanju raziskovanja ugotavljali, kako ravnovesje med delom in družino vpliva na druga področja dela, kot je na primer zadovoljstvo zaposlenih, namera o odhodu z delovnega mesta in organizacijska klima.
Ključne besede: delo, družina, ravnovesje, zavzetost
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici