| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Priporniki v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana : diplomsko delo
Maruša Klemenčič, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: pripor, priporniki, pravice, zavodi za prestajanje kazni, diplomske naloge
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 1734; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (798,77 KB)

2.
Status pripornikov
Tomaž Bračko, Dušan Peganc, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: pripor, priporniki, mladoletniki, bivalne razmere, zavodi, prestajanje kazni
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 918; Prenosov: 102
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Tehnično varovanje ZPKZ Dob pri Mirni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jure Škufca, 2013, diplomsko delo

Opis: Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni je bil sprva zgrajen kot nadomestna lokacija za zapor v Mariboru in zaradi tega ni bilo poudarka na tehničnem varovanju. Zaradi sprememb v organiziranosti zavoda se je začelo razvijati tudi tehnično varovanje. Zavod je dobil nekaj konkretnih posodobitev. V diplomskem delu sem se osredotočil na tehnično varovanje zapora. Predlagal sem tehnične novosti v obstoječem sistemu, ki bi pripomogle k boljšemu tehničnemu nadzoru celotnega zavoda, večji varnosti in lažjemu delu pravosodnih policistov in ostalih zaposlenih.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, varnost, varovanje, tehnično varovanje, fizično varovanje, videonadzorni sistemi, diplomske naloge
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 1317; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (947,20 KB)

4.
Legitimnost pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Domen Škrbec Đogić, 2013, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo obravnava vprašanje legitimnosti pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora. V prvem delu smo skozi ugotovitve različnih avtorjev predstavili teoretična izhodišča o tej tematiki. Najprej predstavimo življenje zapornikov, njihove značilnosti in pravila, ki jih omejujejo. Nato, na drugi strani, pogledamo, kakšne so pri tem naloge paznikov, kaj je bistveno za dober odnos med tema dvema skupinama in za preprečevanje kršitev pravil in nasilja v zavodih. V drugem delu teoretičnega sklopa se osredotočimo na legitimnost. V tem delu raziskujemo, kateri faktorji vplivajo na zaznavo občutka posameznikov, da se morajo držati pravil in podrediti ukazom. Spraševali smo se tudi o učinkovitosti sistema nagrad in kazni, kot oblike nadzora vedenja zapornikov in predlagani alternativni teoriji, ki temelji na postopkovni pravičnosti, kot učinkovitejšem sredstvu za doseganje tega cilja. Osredotočili smo se predvsem na povezavo med dojeto legitimnostjo, postopkovno pravičnostjo in številom kršitev pravil. Na koncu pa smo se dotaknili še nekaj metod za povečanje spoštovanja pravil in rehabilitacije zapornikov. V empiričnem delu smo predstavil rezultate raziskave, ki je bila opravljena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Te rezultate smo primerjal s teoretičnimi ugotovitvami in poskušali priti do nekaterih končnih zaključkov o tej problematiki. Na takšen način smo tudi potrdili oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih postavil za izhodišče tega diplomskega dela. Za zaključek smo pogledali še, kakšna so izhodišča in želje za nadaljnje delo na tem področju v prihodnosti.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, zaporna kazen, zaporniki, pravila, legitimnost, postopkovna pravičnost, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 750; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (995,25 KB)

5.
Prosti čas obsojencev v zaporu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Monika Frol, 2014, diplomsko delo

Opis: Prosti čas je čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi, je čas za razbremenitev od naporov pri delu in drugih vsakodnevnih obveznosti ter čas, ko se človek svobodno odloča za različne dejavnosti. Zaporniki pa so v svojih aktivnostih omejeni s hišnim redom in nadzorom paznikov. Naloga strokovnih delavcev v zaporu je smotrna in učinkovita organizacija prostega časa obsojencev. To še posebej velja za obsojence, ki prestajajo dolge zaporne kazni. Iz letnih poročil Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Republike Slovenije je razvidno, da obsojenci preživljajo svoj prosti čas v najrazličnejših organiziranih dejavnostih, ki jih vodijo zavodski delavci, prevladujejo pa športno-rekreativne dejavnosti. Eden od načinov preživljanja prostega časa v zaporih bi lahko bilo tudi delo z živalmi, ki je v tujini že uveljavljeno, pri nas pa je šele v povojih. Anketa med zaporniki v zavodu na Dobu je pokazala, da koristno preživljajo svoj prosti čas, po mnenju ljudi, ki niso v zaporu, pa zaporniki svojega prostega časa ne preživljajo koristno in kvalitetno. S preverjanjem postavljenih hipotez v diplomskem delu sem potrdila: H1/ Da na področju organizacije prostega časa obsojencev v zaporih deluje premalo strokovnih delavcev; H2/ Da se ljudje strinjajo z idejo, da zaporniki pomagajo pri negi in šolanju domačih živali, pa tudi večina zapornikov bi rada delala z živalmi; H3/ Da bi zemljišča znotraj nekaterih zaporov lahko koristno uporabili za različne dejavnosti obsojencev (telovadnica, manjši atletski stadion, poslopje za kulturno udejstvovanje). Za uveljavljanje novih načinov preživljanja prostega časa zapornikov v Sloveniji predlagam, da se nekatere aktivnosti z živalmi uvedejo najprej poskusno, kasneje pa za stalno.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, obsojenci, zaporniki, prosti čas, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 929; Prenosov: 311
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Delo in legitimnost pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo univerzitetnega študija
Vanja Hojs, 2014, diplomsko delo

Opis: V zavodih za prestajanje kazni zapora, po domače v »zaporih«, so zaprte osebe, ki so storile kriminalno dejanje, za katerega je predpisana kazen, da se za nekaj časa izločijo iz okolja, v katerem so do tedaj živeli. Poleg njih so tam zaposleni tudi različni delavci, ki zapornikom pomagajo pri spoznanju, da storjeno ni v skladu z zakoni, in odvračanju od podobnih dejanj, ko se spet, po določenem času, vrnejo v normalno družbeno okolje. Ti delavci so na primer: socialni delavci, pedagogi, psihologi, zdravstveni delavci ipd. V diplomskem delu nas najbolj zanimajo pravosodni policisti kot delavci v zavodih za prestajanje kazni zapora. Najprej je seveda pomembno, da na splošno spoznamo njihovo delo, kasneje pa se osredotočimo na njihovo legitimnost ter zadovoljstvo v okolju, v katerem preživijo velik del svojega dneva. Pravosodni policisti so dolžni ravnati v skladu z zakoni in pravili, predpisanimi točno za njihov poklic, tudi če se jim kdaj ne zdi prav, se morajo prilagoditi, saj so pod stalnim nadzorom vodstva, zaradi česar je stres na delovnem mestu velikokrat prisoten. Velikokrat slišijo zmerjanje in grožnje s strani obsojencev, zato je pomembno, da to dovolj dobro prenašajo oziroma da si že v začetku delovne dobe s svojo resnostjo, a kljub temu prijaznostjo ter s smislom za pomoč ter komunikacijo z zaporniki zagotovijo avtoriteto, s čimer ustvarijo dobro klimo tako med zaporniki kot tudi med sodelavci. Nasilje, ki so ga posredno ali neposredno deležni pravosodni policisti, so prav oni dolžni pomiriti in odpraviti, če je mogoče. Nekaterim je komunikacija v delovnem okolju zelo pomembna, spet drugi menijo, da bi morala biti za njih organizirana razna izobraževanja, v katerih bi se tudi naučili, kako se spoprijemati z nasilnimi obsojenci ali s težavami, ki jim pretijo v zavodih za prestajanje kazni zapora na splošno. Če strnem, v zavodih delavci niso zadovoljni, čeprav jih velika večina meni, da brez njih, pravosodnih policistov, ne bi šlo, in da delo dobro opravljajo, saj zaporniki kljub občasnemu grdemu vedenju brez njih ne bi shajali.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, pravosodni policisti, zaporniki, legitimnost, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 1008; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (414,08 KB)

7.
Ocene in stališča pravosodnih policistov Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana o vozilih za prevoz zaprtih oseb
Klement Polajnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti dnevno uporabljajo vozila za prevoz zaprtih oseb. Vozila se uporabljajo v vseh vremenskih razmerah, celo leto in 24 ur na dan. Z njimi pravosodni policisti opravljajo spremstva vseh zaprtih oseb. Tudi najbolj nasilnih. Zato je pomembno, da vozila dosegajo čim višje standarde glede udobja, varnosti, uporabnosti, zmogljivosti in zanesljivosti, s čimer pripomorejo k lažjemu delu pravosodnih policistov. Za ugotovitev, kako ocenjujejo vozila za prevoz zaprtih oseb pravosodni policisti, ki jih dnevno uporabljajo, smo v diplomski nalogi izvedli raziskavo z anketnim vprašalnikom na vzorcu 73 pravosodnih policistov. Postavili smo pet hipotez, jih analitično preučili in primerjali rezultate ter njihovo povezanost. S pridobljenimi rezultati smo imeli namen spoznati ocene in stališča pravosodnih policistov glede vozil za prevoz zaprtih oseb, kje je največ pripomb, in kako bi v prihodnje optimizirali nabavo in opremljanje teh vozil. Pravosodni policisti niso najbolje ocenili vozil za prevoz zaprtih oseb. Najvišje so ocenili vzdrževanje in stroške vozil, najnižje pa namensko uporabnost vozil, sicer najpomembnejši dejavnik. Največji problem je namestitev zaprtih oseb, v povezavi z udobjem in varnostjo. Napake bi se dalo odpraviti z večjim sodelovanjem med uporabniki in odgovornimi za nakup ter opremljanje vozil za prevoz zaprtih oseb. Vozila za prevoz zaprtih oseb bodo še dolgo nenadomestljiv del opreme pravosodnih policistov. Zato je treba narediti vse, da bi jim čim bolje služila in olajševala zahtevno delo.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, pravosodni policisti, pazniki, službena vozila, zadovoljstvo, stališča, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 343; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (781,43 KB)

8.
Vključevanje prestopnikov v socialno in delovno okolje
Lea Jakič Hiti, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali problematiko vključevanja prestopnikov v socialno in delovno okolje. Predstavili smo pojem in koncept socialne izključenosti v Evropi in opredelili pojem ranljivih skupin. Na eni strani smo poskušali predstaviti zakonsko predpisano vlogo posameznih služb, ki se srečujejo s prestopniki v praksi in njihov pogled na problematiko. Na drugi strani pa opozoriti na težave prestopnikov, ki jih opažajo oni sami ter strokovni delavci, ki so na kakršenkoli način povezani z njimi. Povzamemo lahko, da je za uspešno integracijo v socialno in delovno okolje, nujno potrebno usklajeno delovanje in povezovanje vseh služb na tem področju. Sklepne ugotovitve in njihovi predlogi lahko služijo kot izhodiščne ideje pri nadaljnjem načrtovanju ukrepov za vključevanje v socialno in delovno okolje. Zavedati se moramo, da je integracija prestopnikov v socialno in delovno okolje dolgotrajen proces, ki potrebuje strokovno vodenje in usmerjanje, ki pa ne more biti omejeno le na področje zaposlovanja, ampak mora posegati na vsa področja življenja. Brez podpornega okolja, medsebojnega sodelovanja institucij, zagotovljenega stalnega vira financiranja in razvoja novih inovativnih programov in pristopov pri zaposlovanju, možnosti različnih programov in aktivnosti znotraj zavodov in nudenja dobre podpore v in izven zavoda, je možnost socialne in delovne vključenosti prestopnikov dodatno zmanjšana.
Ključne besede: prestopniki, socialna izključenost, ranljive skupine, socialna integracija, centri za socialno delo, vzgojni zavodi, zavodi za prestajanje kazni, nevladne organizacije, sodelovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 472; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (470,85 KB)

9.
Preprečevanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc v zavode za prestajanje kazni zapora
Ivo Đukić, 2017, diplomsko delo

Opis: Ena od nalog pravosodnih policistov v zavodih za prestajanje kazni zapora je, da zagotavljajo varnost, red in disciplino. Tako imajo na voljo različne ukrepe in eden od njih je, da zadržijo in zasežejo nedovoljene predmete oz. substance.V zavodih za prestajanje kazni zapora se letno zaseže veliko nedovoljenih predmetov in substanc in izhajajoč iz letnih poročil Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) to število z leti narašča. V diplomskem delu smo se osredotočili na mnenje pravosodnih policistov glede usposobljenosti za preprečevanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc in njihov pogled ter predloge na izboljšave sistema preprečitve vnosa prepovedanih predmetov in substanc. Opredelili in pregledali smo vse vrste usposabljanja po internih virih, ki jih pripravlja URSIKS, z namenom, da se v zavode zmanjša vnos prepovedanih predmetov in substanc. Pravosodni policist mora biti za preprečitev in odkrivanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc pravilno usposobljen, pri čemer pa je potrebno, da je seznanjen, kaj so prepovedani predmeti in substance, ter v kakšni obliki se lahko nahajajo (npr. telefon v obliki avtomobila igrače). To pomeni, da mora pri svojem delu uporabljati sodobne tehnike in naprave za odkrivanje poskusov vnosa prepovedanih predmetov in substanc, ter biti ažurno obveščen o oblikah nedovoljenih predmetov in o obstoječih nedovoljenih substancah.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni zapora, prepovedani predmeti, prepovedane substance, vnos, preprečevanje, varnostni ukrepi, odkrivanje, fizično varovanje, tehnično varovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 808; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici