Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pandemija covida-19 ni vplivala samo na življenje zunaj zaporov, temveč je tudi pomembno vplivala na delovanje zaporskih sistemov po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Vpliv pandemije se je izražal predvsem v spreminjanju vsakodnevnih rutinskih postopkov, omejevanju stikov in uvedbi različnih zaščitnih ukrepov z namenom preprečevanja širjenja virusa. Dva izmed pomembnejših zaščitnih ukrepov sta bila omejitev obiskov zaprtih oseb, za kar se je odločila večina držav, ter predčasne odpustitve obsojencev. Situacija v Sloveniji se ni veliko razlikovala kot po svetu. Med pandemijo covida-19 je bila uvedena interventna zakonodaja, ki je pomagala pri zmanjšanju prezasedenosti slovenskih zaporov. V skladu z interventno zakonodajo je bilo povečano število predčasnih odpustov, več premestitev obsojencev ter prekinitev prestajanja kazni. V diplomskem delu smo se osredotočili na spremembe v zaporski populaciji kot posledici pandemije covida-19 in preučili zaznavo teh sprememb pri obsojencih, ki so prestajali oziroma prestajajo zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob (v nadaljevanju ZPKZ Dob). V prvem delu diplomskega dela smo predstavili situacijo v evropskih zaporih v času pandemije in slovenski zaporski sistem s poudarkom na ZPKZ Dob. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili empirično študijo o odnosih v ZPKZ Dob v času pandemije covida-19. Izvedli smo anketiranje obsojencev. Rezultati statističnih analiz kažejo, da so odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci ter med samimi obsojenci ostali večinoma nespremenjeni oziroma so se nekoliko poslabšali. Obsojenci so izpostavili, da so v času pandemije pri zaporskih delavcih zaznavali manjšo podporo, pravičnost v postopkih in izkazovanje spoštovanja. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da so obsojenci v času pandemije izkazovali manjšo pripravljenost za pomoč soobsojencem, hkrati pa njihovi odgovori kažejo na izboljšanje zaupanja, kar predstavlja ključni element v vzpostavitvi prijateljskih odnosov. 
Ključne besede: Zavod za prestajanje kazni zapora Dob, prestajanje kazni, odnosi med obsojenci, odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 36
Celotno besedilo (835,72 KB)

Opis: Stres je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj smo vsakodnevno izpostavljeni številnim izzivom, težavam in pritiskom, tako v osebnem kot poklicnem življenju. Čeprav je stres naraven odziv telesa na različne dražljaje in situacije, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v številne negativne posledice, kot so izgorelost, težave s spanjem, tesnoba, depresija, oslabljena imunost ter celo bolezni srca in ožilja. Stres ima lahko tudi resne posledice na posameznikovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Stres je prisoten pri vseh ljudeh ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Vendar pa so nekatera delovna mesta bolj stresna kot druga. Ena izmed skupin zaposlenih, ki se srečuje s stresom na delovnem mestu, so zaporski delavci. Delo v zaporu prinaša s seboj posebne izzive, kot so varnostne zahteve, 24-urno dežurstvo, nasilje, izpostavljenost boleznim, nenavadne delovne ure in omejena interakcija z zunanjim svetom. Vse to lahko vodi do fizične in psihološke obremenitve pri zaporskih delavcih, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in učinkovitost na delovnem mestu. Zato je pomembno, da se zavedamo vpliva stresa na naše življenje ter da se učimo učinkovitih strategij obvladovanja stresa, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za razvoj negativnih posledic stresa. Namen diplomskega dela je raziskati stresne obremenitve in njihove posledice na zaporske delavce, ki delajo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. V delu je opisan pojem stresa, različni dejavniki, ki vplivajo na nastanek stresa pri delu, ter posledice, kot so izgorelost, zmanjšana storilnost ter zdravstvene težave. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med zaporskimi delavci z namenom ugotavljanja, kateri dejavniki stresa so najbolj prisotni v njihovem delovnem okolju ter kako se ti dejavniki odražajo na njihovem telesnem in duševnem zdravju.
Ključne besede: stresne obremenitve, zaporski delavci, stres na delovnem mestu, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,98 MB)

Opis: V Sloveniji se soočamo s prezasedenostjo zaporov, varčevanjem na področju plač in z omejitvami pri zaposlovanju. V pričujoči diplomski nalogi razpravljamo o uporabi videokonference kot učinkoviti rešitvi navedenih problemov. Ta bi bila primerna, ker bi zmanjšala stroške, ki nastanejo pri spremljanju zaprtih oseb izven zaporskega okolja (npr. na sodišče) razbremenila pravosodne policiste, ki so preobremenjeni zaradi kadrovske podhranjenosti, pripomogla pa bi tudi k večji varnosti. Videokonferenčni sistem bi obsojencem poleg tega omogočil tudi pogostejše virtualne obiske svojcev, ki iz različnih razlogov ne morejo priti na obisk v zapor. V diplomskem delu smo raziskovali uporabo videokonference za postopke na sodišču takrat, ko je obsojenec že nastanjen v zaporu. Predstavili smo vrste videokonferenc, njihove prednosti in slabosti. Predstavili smo zakonsko podlago za tovrstno zaslišanje in razložili, kako lahko uporaba videokonference prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek izrednih dogodkov in k zmanjšanju obremenjenosti zaporskega sistema, ki nastaja ob spremljanju zaprte osebe na sodišče. Grafično smo predstavili tudi stroške izvedbe tovrstnih spremstev za leto 2015. Za empirični del naloge smo pripravili posebno anketo in jo razdelili med obsojence, ki prestajajo kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu pri Mirni. Ugotovili smo, kolikšen je odstotek obsojencev, ki imajo družinske člane v tujini in kolikšen je delež tistih, ki si želijo več stikov z družinami preko videokonference.
Ključne besede: diplomske naloge, videokonferenca, zavod za prestajanje kazni zapora, sodišča, spremstva obsojencev
Objavljeno v DKUM: 12.12.2018; Ogledov: 1504; Prenosov: 104
Celotno besedilo (3,31 MB)

Opis: Raziskava družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora je bila namenjena ugotavljanju dejavnikov družbenega vzdušja v zavodu. Merile so se tri dimenziji družbenega vzdušja, in sicer splošna zaznava zavoda iz strani obsojencev, obsojenčeva zaznava pravičnosti zavoda in njegovih delavcev, ter obsojenčeva percepcija različnih vrst delavcev zavoda. S pomočjo faktorske analize so se pridobili različni faktorji, na podlagi katerih so se oblikovale različne dimenzije družbenega vzdušja. Kot najizrazitejši faktor ugodnega družbenega vzdušja se je izkazal občutek obsojencev, da je zavod in delavci zavoda do njih pravičen in razumevajoč. Ker delavci zavoda, v interakciji z obsojenci, v odločilni meri oblikujejo ugodno ali neugodno družbeno vzdušje v zavodu, se je v raziskavi tudi ugotavljalo obsojenčevo doživljanje različnih vrst delavcev. Razlike v percepciji različnih vrst delavcev so bile izrazite. Medtem, ko so obsojenci ocenili delo vzgojiteljev in inštruktorjev kot večinsko pozitivno, se je pokazalo predvsem negativno doživljanje paznikov. Prav tako raziskava kaže na vpliv demografskih podatkov, kot so starost, izobrazba in dolžina kazni, pri čemer sta predvsem zadnji dve odločilni za dojemanje zavoda in oblikovanje vzdušje. Višja izobrazba in daljše kazni namreč negativno korelirata z ugodnim družbenim vzdušjem. Na podlagi različnih dimenzij naloga torej opiše vrsto družbenega vzdušja v zavodu, ponazori sestavine vzdušja in povezave med dobljenimi faktorji. Splošna ocena družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Celje se sicer nagiba v pozitivno smer, vendar še obstajajo področja zavoda in delavci, ki jih obsojenci doživljajo negativno.
Ključne besede: kazenske sankcije, zavod za prestajanje kazni zapora, družbeno vzdušje, obsojenec, resocializacija, tretman, penologija
Objavljeno v DKUM: 11.02.2010; Ogledov: 4384; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,04 MB)