| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Računovodske rešitve srednje velikih gospodarskih družb v Madžarski pred vstopom in po vstopu v Evropsko zvezo
Sabina Sobočan, 2016, magistrsko delo

Opis: Pred vstopom Madžarske v Evropsko zvezo (v nadaljevanju EU) se je veliko gospodarskih družb, tako slovenskih kot tujih, širilo na Madžarsko in obratno. S širitvijo na druge trge so se morale gospodarske družbe prilagajati računovodskim rešitvam in zakonodaji v državi, kjer so želele poslovati. Z vstopom Madžarske v EU (to je 1. maja 2004) se je za države članice EU poslovanje na Madžarskem nekoliko poenostavilo, saj so morale vse polnopravne članice, med drugimi tudi Madžarska, prevzeti pravni red, uredbe in zakonodajo EU. Sprejete smernice EU je morala Madžarska implementirati v svojo zakonodajo na takšen način, da le-ta ni bila v nasprotju s sprejetimi smernicami EU. V magistrskem delu smo raziskali računovodske rešitve srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU, s poudarkom na oblikovanju in pomembnosti internega pravilnika na področju računovodenja za srednje velike gospodarske družbe. V prvi in v drugi fazi, v teoretičnem delu raziskave smo proučili teoretična izhodišča računovodskih rešitev srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred in po vstopu v EU. V tretji fazi, v empiričnem delu raziskave, smo z pomočjo ankete in raziskovalnih metod raziskali pomembnost vpliva urejenosti in zapisa računovodske politike srednje velikih gospodarskih družb na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU. Rezultati so pokazali, da srednje velike gospodarske družbe na Madžarskem pred vstopom in po vstopu v EU niso dajale in ne dajejo velikega pomena na zapis in sprejetje računovodske politike, kljub zakonskim zahtevam, da so le-te morale biti (pred vstopom v EU, to je do 30. 4. 2004) in morajo biti zapisane in sprejete (po vstopu v EU, to je od 1. 5. 2004 do danes).
Ključne besede: Madžarska, Evropska zveza, računovodska načela, računovodska politika, temeljne ekonomske kategorije v računovodenju, srednje velike gospodarske družbe, zavezanci za sestavljanje letnega poročila, letno poročilo, poslovno poročilo, računovodsko poročilo, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, direktiva 2013/34/EU, pravilnik o računovodstvu
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 809; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
ZAGOTAVLJANJE PRAVNE VARNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV V DAVČNIH POSTOPKIH IN PRI IZMENJAVI INFORMACIJ NA PODROČJU OBDAVČENJA
Barbara De Corti, 2016, magistrsko delo

Opis: Predmetno magistrsko delo predstavlja zaokrožen pogled na pravno varnost davčnih zavezancev, in sicer z dveh vidikov: v davčnih postopkih ter pri izmenjavi podatkov na področju obdavčenja. Vidik davčnega postopka je obdelan v okvirih slovenske postopkovne davčne zakonodaje, kar pomeni, da obravnava Zakon o davčnem postopku kot temeljni davčno-postopkovni zakon v Republiki Sloveniji in podredno tudi Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se uporablja subsidiarno. Vidik izmenjave podatkov na področju obdavčenja je predstavljen zlasti z mednarodnega vidika, saj je slednji v zadnjih letih, ob naraščajočem trendu prenašanja dobičkov na eni strani in ustvarjanju novih pravil za preprečevanje nezakonitih poslov te vrste, vedno pomembnejši. Pri analizi pravne varnosti v davčnem postopku sem ugotovila, da je pravna varnost na visoki ravni ob spoštovanju temeljnih načel, kot so načelo pravne države, načelo pravne varnosti in njegova podnačela ter načelo pravičnosti in podnačela le-tega. Na visoko raven pravne varnosti davčnih zavezancev v davčnem postopku je bilo poseženo z novelo ZdavP-2F, z javno objavo davčnih dolžnikov in novelo ZDavP-2G, ki je posegla v pravice davčnih zavezancev s podaljšanjem obdobja inšpiciranja v primeru prirasta premoženja in cenitve davčne osnove s petih na deset let, z vpeljavo nerazumno visoke davčne stopnje v višini 70 % v primeru cenitve davčne osnove ter s črtanjem sklepnega razgovora kot zelo pomembne faze davčnega postopka. Podobna je slika tudi pri mednarodni izmenjavi podatkov za davčne namene, pri kateri ugotavljam, da vsi trije analizirani projekti, in sicer CRS, FATCA in BEPS, predstavljajo primarno odraz fiskalnih interesov držav, kar se kaže zlasti s posegom v inštitut davčne in bančne tajnosti. Menim, da bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko pri zgoraj omenjenih temeljnih institutih za mednarodno izmenjavo podatkov o davčnih zavezancih, govorili o visoki stopnji pravne varnosti davčnih zavezancev.
Ključne besede: Pravna varnost, davčni zavezanci, davčni postopki, izmenjava informacij
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
OBLIKA DAVČNIH SPODBUD IN OLAJŠAV V SLOVENIJI, KITAJSKI IN SRBIJI NA PRIMERU PODJETJA X
Karmen Kovač, 2016, diplomsko delo

Opis: Davek od dobička pravnih oseb in z njim povezane davčne olajšave in spodbude so zelo pomembne tako za posameznika oziroma podjetje, kot tudi za državo. Davčne olajšave in spodbude pa se med posameznimi državami nekoliko razlikujejo. Slovenski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb je nekoliko prijaznejši od podobnih zakonov ostalih držav, saj omogoča raznolike davčne olajšave in spodbude. Prednost je predvsem v tem, da spodbuja zaposlovanje mladih, zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami in tudi vlaganje v raziskave in razvoj, s čimer želi država znižati stopnjo brezposelnosti. Večje zanimanje za investitorje predstavlja Republika Srbija. Njihove davčne olajšave in spodbude omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Najmanj davčnih olajšav in spodbud pa ponuja Kitajska. Tuji investitorji se za poslovanje v njihovi državi odločijo predvsem zaradi velikega trga in poceni delovne sile in ne zaradi davčnih olajšav in spodbud.
Ključne besede: Davčne olajšave, davčne spodbude, davek od dobička pravnih oseb, davčna stopnja, davčna osnova, davčni zavezanci.
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 893; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
NAČINI KOMUNICIRANJA Z DAVČNIMI ZAVEZANCI
Irena Veselič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazano, kakšen pomen ima vloga komuniciranja v našem okolju v stiku z davčnimi zavezanci. V teoretičnem delu sem si zastavila naslednje cilje: predstaviti vrste komuniciranja - ustno, pisno in elektronsko podporo komuniciranja ter predstaviti davčnega zavezanca kot uporabnika davčnih storitev. V praktičnem delu sem analizirala posamezne vrste komuniciranja z davčnimi zavezanci v Finančni pisarni Črnomelj. Analiza je bila narejena z intervjujem nadrejene osebe. Intervju nam je podal prednosti in slabosti na obravnavanem področju. Rezultati uspešnega komuniciranja z davčnimi zavezanci se kažejo v zadovoljstvu davčnega uslužbenca na delovnem mestu. Zadovoljstvo se kaže tudi skozi besedno in nebesedno komunikacijo z davčnimi zavezanci. Zadovoljna ali nezadovoljna stranka to vsekakor zazna in s povratno informacijo tudi izrazi (knjiga pritožb in pohval).
Ključne besede: komuniciranje, davčni zavezanci, ustno komuniciranje, intervju
Objavljeno: 04.11.2016; Ogledov: 609; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (568,77 KB)

5.
Primerjalna analiza posameznih elementov obdavčitve fizičnih oseb v Sloveniji in Švici
Stefanie Pinterič, 2015, diplomsko delo

Opis: Rezident Slovenije je fizična oseba v smislu davčne zakonodaje, če izpolnjuje enega od pogojev, ki so določeni v Zakonu o dohodnini (6. člen ZDoh-2UPB7 2011). Tako kot zakon določa pogoje za pridobitev statusa rezidenta, določa tudi, kdo ni rezident Slovenije (nerezident) (7. člen ZDoh-2UPB7 2011). Med osebne davke v Sloveniji štejemo dohodnino, davek na dediščino in darila in davek od iger na srečo. Dohodnina je davek na osebne prejemke. Za prihodke štejejo prihodki iz delovnega razmerja, iz poslovnih dejavnosti, prihodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, prihodki iz dajanja nepremičnin v najem, prodaje nepremičnin, kapitalski prihodki in podobni. Pri osebnih davčnih olajšavah razlikujemo med dvema skupinama olajšav, standardnimi (splošne olajšave, posebna ureditev za invalide, posebna ureditev za študente, za starejše od 65 let in posebna ureditev za vzdrževanje družinskih članov) in posebnimi (nakup, gradnja ali vzdrževanje stanovanja, nakup šolskih potrebščin, nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev itd.) Oseba, ki prebiva v Švici je davčni zavezanec, če je v preteklem letu imela stalno bivališče v Švici in če je npr. lastnik hiše ali stanovanja. Zavezanec je tudi oseba, ki biva v Švici najmanj 30 dni, opravlja pridobitno dejavnost in dobiva prihodek in oseba, ki biva v Švici več kot 90 dni in ne pridobiva dohodka. Za osebne davke v Švici štejemo dohodnino (federalni in kantonalni davek), davek na dediščine in darila, davek od katastrskega dohodka (davek na premično in nepremično premoženje) in davek od iger na srečo. Švicarska davčna zakonodaja omogoča veliko olajšav, ki jih delimo v olajšave, povezane s pridobivanjem dohodka, splošne in socialne olajšave.
Ključne besede: fizične osebe v Sloveniji, omejeni davčni zavezanci, neomenjeni davčni zavezanci, dohodnina, olajšave, fizične osebe v Švici, dohodnina kot federalni davek, dohodnina kot kantonalni davek.
Objavljeno: 23.03.2016; Ogledov: 1185; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

6.
DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Danica Trifunac, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in raziskave. V teoretičnem delu je obravnavan Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki opredeljuje informacijo javnega značaja, načelo prostega dostopa do informacij, zavezance za dajanje informacij, načine dostopa do teh informacij ter pritožbeni postopek na Informacijskega pooblaščenca in sodno varstvo. Teoretični del prinaša tudi pregled sodne prakse s področja dostopa do javnih informacij, tj. stališče Ustavnega, Vrhovnega in Upravnega sodišča. Omenjeni zakon je prinesel večjo ozaveščenost državljanov glede pravic ter večji nadzor nad porabo javnega denarja. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala, v kolikšni meri občine v Republiki Sloveniji spoštujejo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo me je zlasti, ali občine zahtevane informacije posredujejo v zakonsko določenem času. Na 212 občin sem naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer na polovico občin eno (pomoč ob rojstvu otroka), na polovico občin pa drugo vprašanje (povrnitev materialnih stroškov in potni nalogi za župana v letu 2014). Velika večina občin je odgovorila v zakonsko določenem roku. Po ponovnem pozivu po izteku zakonsko določenega roka, deloma tudi preko Informacijskega pooblaščenca, je bilo poslanih še nekaj odgovorov, 5 občin pa sploh ni odgovorilo. Poleg tega je bilo pri vprašanju v zvezi z določenimi izplačili županu tudi s strani občin postavljenih več vprašanj o namenu iskanja informacij, in tudi vsebina odgovorov na drugo vprašanje ni bila vedno zadovoljiva.
Ključne besede: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, informacija javnega značaja, načelo prostega dostopa, transparentnost, zavezanci za posredovanje informacij, upravičenci do informacij, informacije dostopne na zahtevo, neposredno dostopne informacije, pritožbeni postopek, sodno varstvo, občine, lokalna samouprava, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 914; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

7.
DOBRE IN SLABE STRANI PRAVNE UREDITVE RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO V SLOVENIJI
Redy Petrovič Mihelič, 2014, diplomsko delo

Opis: Odpadna embalaža predstavlja velik delež v celotni količini odpadkov, zato sem se v nalogi osredotočil za proučitev dobrih in slabih strani pravne ureditve ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji. Soočil sem se z zakonodajo in ostalimi pravnimi predpisi, ki urejajo to področje ter z vsemi akterji, ki so udeleženi v procesu ravnanja z odpadno embalažo.
Ključne besede: odpadna embalaža, odpadna komunalna embalaža, odpadna nekomunalna embalaža, embalažnina, Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, Izvajalci javnih komunalnih služb, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, zavezanci, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 776; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (971,44 KB)

8.
POMEN DAVČNE KULTURE NA OBLIKOVANJE DAVČNE POLITIKE PODJETJA
Tamara Verbošt, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega seminarja je bil prikazati, kakšen pomen ima davčna kultura na oblikovanje davčne politike podjetja. Najprej smo predstavili davčno kulturo na splošno in davčno kulturo v Sloveniji, nato pa davčno politiko podjetja. Z davčno kulturo se srečujemo vsak dan v življenju. Ko govorimo o davčni kulturi, govorimo o odnosu do prostovoljnega plačevanja davkov, poravnavanju obveznosti, utaji davkov, davčnih nepravilnostih ter izogibanju plačila davkov. Davčna kultura države predstavlja celoto relevantnih formalnih in neformalnih institucij, ki so povezane z nacionalnim davčnim sistemom in njegovim praktičnim izvajanjem,ki sta zgodovinsko vpletena v kulturo države, vključujoč odvisnost in zveze, ki so jih povzročile njihove interakcije (Nerre, 2008, 155). Davčni zavezanci imajo svoje pravice, hkrati pa dolžnosti, ki jih je treba izpolnjevati. Ugotovili smo, da je slovenska kultura pri plačevanju davkov porazna, kar prikazujejo podatki , da je utajevanja davkov iz leta v leto več. Posamezniki iščejo vzroke v gospodarski krizi, drugi pa v kriminalnih združbah. DURS ima v poslovni strategiji 2010 – 2013 zapisano strategijo za krepitev davčne kulture in pomoč zavezancem za davek, namen DURS – a pa je, da bi pravilno plačevali zneske davčnih obveznosti. Ko govorimo o davčni politiki podjetja, govorimo o sestavini poslovne politike podjetja, v njen okvir pa so zajete tudi politike poslovnih funkcij. Za davčno politiko je zelo pomembno poznavanje davčno – bilančne politike. Pomembno vlogo pri oblikovanju ciljev imajo davki. Vključenost davkov v poslovno odločanje mora biti v tolikšni meri, da lahko dobro analiziramo možnosti za doseganje ciljev, da dobro spoznamo podjetje in da spoznamo v okviru ciljnega sistema davčne cilje. Vsako podjetje mora uskladiti davčne cilje s samimi cilji podjetja. Pri davčnih ciljih so zelo pomembne lastnosti, kot so npr. nevtralnost cilja, avtonomnost cilja ipd. Vpliv, ki ga imajo davki na oblikovanje davčnih ciljev, pa je lahko omejen z izbiro lokacije poslovanja, velikostjo podjetja, pravnoorganizacijsko obliko itd. Pri velikih podjetjih, davčno politiko podjetja konkretno določijo izvajalci v posebnem oddelku na področju davščin, za srednja in mala podjetja pa to opravljajo davčni svetovalci kot zunanji strokovnjaki.
Ključne besede: davčna kultura, davčna politika podjetja, davki, davčne utaje, davčni cilji, davčni zavezanci, davčne obveznosti, davčno – bilančna politika, davčne nepravilnosti.
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 2263; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (767,73 KB)

9.
10.
INFORMATIZACIJA PROCESOV DAVČNE UPRAVE Z UVEDBO E-POSLOVANJA
Anamarija Avbar, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance. Opravlja naloge davčne službe kot je pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev, opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju. Elektronsko poslovanje je postalo del našega vsakdana. V magistrski nalogi sem proučevala, kako se je v zadnjih letih razširilo elektronsko davčno poslovanje. Davčna uprava je vzpostavila internetni portal eDavki v letu 2003. Gre za sodobno elektronsko davčno poslovanje, ki nudi številne prednosti, tako uporabnikom kot zaposlenim. Uporaba portala je brezplačna, uporabnik mora imeti le osnovno računalniško opremo, namestitev digitalnega potrdila ter prijavo v sistem. Od 1.1.2009 morajo vsi poslovni subjekti davčne obračune oddajati v elektronski obliki preko sistema eDavki. Sistem ima že vgrajene kontrole, ki onemogočajo oddajo računsko nepravilnih obračunov in zavezanca opozorijo na logične napake. Na tej podlagi so se kontrolorji bolj usmerili v vsebinsko kontrolo obračunov. Postopoma se je razvijala vsebinska kontrola davčnih obračunov pri davčnem organu tako imenovani »desk audit«. Povečanje števila ugotovljenih nepravilnosti je predvsem posledica uvedbe elektronskega poslovanja in posledične razbremenitve kontrolorjev ročnega vnosa obračunov
Ključne besede: Davčna uprava, elektronsko poslovanje, davčni zavezanci, elektronsko davčno poslovanje, desk audit, sistem eDavki
Objavljeno: 20.09.2011; Ogledov: 2236; Prenosov: 118
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici