1. Upravljanje z raznolikostjo zaposlenih v podjetju XVojin Spasić, 2024, magistrsko delo Opis: Obravnavali bomo temo upravljanja raznolikosti zaposlenih v multinacionalnem
kolektivu velikega in znanega slovenskega podjetja. Zanima nas, kako vodje ekip
ravnajo s svojimi podrejenimi, ki pogosto prihajajo iz tujine – večinoma iz nekdanjih
jugoslovanskih republik – in med katerimi lahko zaradi nacionalne in verske raznolikosti
zlahka pride do konfliktov, zlasti glede na krvavi izid jugoslovanske krize v devetdesetih
letih prejšnjega stoletja.
Naš cilj je odkriti, kako psihološke značilnosti vodij timov vplivajo na uspešno
prilagajanje stilov upravljanja raznolikosti zaposlenih, ki prihajajo iz različnih in pogosto
nasprotujočih si kulturnih, nacionalnih in verskih okolij; in izhajamo iz predpostavke, da
visoka stopnja zavedanja medsebojnih razlik, razvita čustvena inteligenca in
samozavedanje pozitivno vplivajo na upravljanje raznolikosti. Za dokaz zgornje
predpostavke smo postavili tri hipoteze, ki se nanašajo na stopnjo zavedanja
raznolikosti, čustveno inteligenco in stopnjo samozavedanja vodij timov pri vodenju
multikulturnih in multinacionalnih timov.
Metodološki postopek temelji na metodah deskripcije in kompilacije. Najprej bomo
predstavili in pojasnili koncepte različnosti, vodij, vodenja, stila vodenja
(managementa), ki bodo predstavljali osnovo za razumevanje delovnih nalog vodij
timov in odgovornosti, ki jih imajo. Teoretični podlagi bomo dodali empirični del
raziskave, vsebovan v anketnem vprašalniku, ki smo ga posredovali vodjem ekip v
našem podjetju. Vprašalnik je bil sestavljen tako, da diskretno in indiskretno ocenjuje
psihološke značilnosti vodij timov v podjetju ter nam pomaga videti povezavo med
stopnjo (samo)zavedanja in čustvene inteligence na eni strani ter sposobnostjo
prilagajanja stilov vodenja na drugi.
IV
Rezultati raziskave so pokazali, da dejansko obstaja pozitivna korelacija med
navedenimi psihološkimi značilnostmi vodij timov in njihovo sposobnostjo prilagajanja
stilov vodenja večkulturnim, tj. večnacionalnim in večverskim skupinam.
Takšni rezultati se zdijo spodbudni ne le za organizacije, katerih kolektivi so
večnacionalni, temveč tudi za družbo kot celoto, zunaj delovnega okolja, saj obstaja
realna možnost, da pripadniki sicer konfliktnih kultur skladno živijo v skupnosti, ki
spoštuje in neguje njihove razlike, hkrati pa preventivno vpliva na vsako možnost
nesoglasij. Ključne besede: upravljanje z raznolikostjo, nacionalne, verske in kulturne razlike, zavest, samozavedanje, čustvena inteligenca, slogi upravljanja Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7 Celotno besedilo (1,70 MB) |
2. Vpliv etične zavesti poslovodij na davčne utajeLaura Farič, 2022, diplomsko delo Opis: Etično vedenje posameznika se začne oblikovati že v otroštvu oziroma pri vzgoji. Etiko posameznika predstavljajo njegove vrednote, norme in pravila, etične odločitve pa temeljijo na lastni izbiri v različnih okoliščinah. Etika je sestavni del vsakodnevnega delovanja in predstavlja ključni faktor pri sprejemanju odločitev posameznika na zasebnih in poslovnih ravneh. Dandanes od podjetij pričakujemo, da bodo poleg ekonomske in pravne odgovornosti uresničevale tudi etično odgovornost. Pri tem so poslovodje tisti, ki imajo pomembno vlogo, saj s svojimi odločitvami vplivajo na celotno okolje podjetja. Ravnati se morajo po etičnih načelih in vrednotah podjetja ter delovati etično sprejemljivo, kar pomeni, da morajo v etičnih dilemah izbrati pravilne odločitve. Težava nastopi, kadar poslovodje iščejo neetične bližnjice za uresničevanje zastavljenih ciljev. Eden od takšnih načinov so davčne utaje, saj v splošnem veljajo za etično nesprejemljive.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili poslovodjo in naloge, s katerimi se ta srečuje v podjetju. Nato je sledila opredelitev etike, morale in poslovne etike. Natančneje smo predstavili ravni poslovne etike ter vzroke za neetično vedenje. Prav tako smo predstavili davčne utaje, njihove vzroke za nastanek in jih opredelili z vidika etičnosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo o vplivu etične zavesti poslovodij na davčne utaje. Prišli smo do zaključkov, da imajo poslovodje v pomurskih podjetjih močno etično zavest, da davčne utaje ocenjujejo kot neetične ter niso nagnjeni k izvrševanju davčnih utaj. Ključne besede: etika, etična zavest, davčne utaje, poslovodja Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 872; Prenosov: 102 Celotno besedilo (1,88 MB) |
3. Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko deloJakob Slavič, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora. Ključne besede: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 99 Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. Iluzija zavesti: metaanaliza problema duha in telesaAlen Lipuš, 2020, doktorska disertacija Opis: Disertacija najprej predstavi osrednji problem v sodobni filozofiji duha, tj. problem pojavne zavesti. Izpostavi situacijo, da je zaradi nejasnosti uporabljenih pojmov problem težavno opredeliti. Nato podrobneje predstavi ključne pojme, ki problem sestavljajo, in poda analizo sodobne dialektične situacije v filozofiji duha glede problema pojavne zavesti. Kasneje obravnava tradicionalne opredelitve problema in posledične rešitve ter jih predstavi kot nezadostne rešitve. Nato se osredotoči na metapristop, za katerega je značilno kritično preiskovanje predpostavk. Metaanaliza problema zavesti je najboljši pristop za razumevanje legitimnosti problema pojavne zavesti in za ovrednotenje posameznih stališč, ki so se do zdaj oblikovala kot reakcije na problem. To, da je vprašanje o umestitvi zavesti v svet smiselno, predpostavlja, da je zavest neka stvar iste kategorije kot razsežni predmeti; predpostavlja, da je zavest točno takšna, kot se nam kaže, saj je ravno videz zavesti tisti, zaradi katerega jo je težavno umestiti v svet; predpostavlja, da glede na zavest, razlikovanje med realnostjo in videzom ne obstaja. V metaanalizi disertacija te predpostavke artikulira in ovrednoti, kakšne so posledice njihovega sprejetja. Disertacija pokaže, da so nekatere predpostavke (npr. predpostavka o identiteti videza in realnosti zavesti) takšne, da njihovo nekritično sprejemanje pomeni prevelik teoretski davek in smo tako primorani, da jih v raziskovanju ne dojemamo kot aksiomatskih oz. samoumevnih izhodišč. Disertacija prav tako predstavi iluzionizem kot enega izmed metapristopov k reševanju problema pojavne zavesti in predlaga, da je to najboljša strategija za fizikaliste, tj. pripadnike stališča, da so mentalna stanja v bistvu fizična. Disertacija nato predstavi in obravnava iluzionizem kot fizikalistično teorijo zavesti. Obravnava proces vzpostavitve iluzionizma in predstavi sklepanje, ki običajno vodi do iluzionizma: opiše in kritično ovrednoti prvotne vzpostavitvene pogoje za iluzionizem ter pokaže, da je v trenutni literaturi iluzionizem vzpostavljen na problematičen način in kot tak neskladno stališče. Nadalje obravnava razne kritike iluzionizma in nanje odgovori ter predstavi nov problem, zaradi katerega se zdi, da iluzionizem ni skladno vzpostavljen. Na koncu opiše teoretske prednosti uspešne rešitve novega problema – največja je ta, da bi z uspešnim odgovorom na nov problem, iluzionizem postal skladna teorija –, ki sestojijo v tem, da lahko to pripomore pri dodatni obrambi iluzionizma pred drugimi, že obstoječimi kritikami. Ključne besede: zavest, iluzionizem, pojavnost, takšnosti, težek problem zavesti Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1387; Prenosov: 148 Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Čustvena inteligenca in okoljska zavest zaposlenihSaša Pipan, 2019, magistrsko delo Opis: V sodobnem, hitrem tempu življenja vse bolj izgubljamo nit z našim naravnim okoljem in manj cenimo medsebojne odnose. Posledična ekološka kriza prinaša vse več čustvenih težav, ki se negativno odražajo tudi v delovnem okolju. V pričujoči magistrski nalogi raziskujemo povezavo med čustveno inteligenco in okoljsko zavestjo in iščemo rešitve za opisani problem. Poudarek magistrske naloge je na povezavi čustvene inteligence in okoljske zavesti zaposlenih ter njuni razliki med vodstvenim in nevodstvenim kadrom. V teoretičnem delu predstavimo pojem čutvene inteligence, njen vpliv na poslovno uspešnost in delovanje podjetja ter kako se jo meri in razvija. Nadalje razložimo okoljsko zavest, delovanje ekološkega managementa, varstvo okolja kot podjetniški cilj, vlogo in pomen sistemov za varovanje okolja ter cilje in vidike okolja, na katere lahko vplivajo podjetja. Rezultati raziskovalnega dela prikazujejo čustveno inteligenco in okoljsko zavest zaposlenih glede na njihov spol, starost, izobrazbo, delovne izkušnje in vodstveno, oziroma nevodstveno funkcijo. Podrobneje smo analizirali povezavo med čustveno inteligenco in okoljsko zavestjo ter preučili njun vpliv na uspešnost organizacije. Ključne besede: čustvena inteligenca, okoljska zavest, zaposleni, delovno okolje Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 983; Prenosov: 251 Celotno besedilo (1,12 MB) |
6. Vpliv spola dijakov na dojemanje okoljske problematikeTamara Trinkaus, 2018, magistrsko delo Opis: V literaturi doslej obstaja relativno malo informacij o razlikah med spoloma do okolja. Nekatere raziskave tako prikazujejo, da so glede okoljske problematike bolj zaskrbljeni moški, medtem ko druge raziskave prikazujejo večjo skrb žensk. Na dojemanje okoljske problematike vpliva okoljska zavest, ki je produkt različnih sociogeografskih dejavnikov, ki vplivajo na naše dojemanje sveta.
V raziskavah, ki se dotikajo vpliva spola dijakov glede dojemanja okoljske problematike, prevladujejo te, ki izkazujejo večjo skrb dijakinj, medtem ko so te ki prikazujejo večjo skrb dijakov v manjšini.
V magistrskem smo v teoretičnem delu s pomočjo literature raziskovali vpliv spola na dojemanje okoljske problematike in ugotavljali, kateri spol izkazuje večjo okoljsko skrb. V začetku teoretičnega dela smo raziskovali vpliv spola na dojemanje okoljske problematike glede na različne dejavnike, medtem ko smo se v drugem delu teoretičnega dela magistrske naloge usmerili predvsem na razlike v vplivu spola dijakov na dojemanje okoljske problematike.
V drugem delu magistrskega dela- empiričnem delu, smo s pomočjo anketnih vprašalnikov na podlagi vzorca 300-tih dijakov Ptujskih srednjih šol, raziskovali razlike v okoljski skrbi glede na spol dijakov.
Tako smo na koncu prišli do ugotovitev, da večjo okoljsko skrb izkazujejo dijakinje, kar je potrdil tudi empirični del magistrskega dela, medtem ko so dijaki izkazali večje znanje o okoljski problematiki. Ključne besede: spol, okoljska skrb, okoljska zavest, okoljska problematika Objavljeno v DKUM: 28.02.2018; Ogledov: 1190; Prenosov: 147 Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. Ján Kollár avagy a szláv nemzet jó tulajdonságai?Róbert Kiss Szemán, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Ján Kollár oziroma dobre lastnosti slovanskega naroda?
Študija opozarja na Kollárjevo parno pridigo, ki je imela velik vpliv na nacionalno zavest sodobnih slovanskih narodov. Kollár razpravlja o petih dobrih lastnosti slovanskih narodov: njihovi pobožnosti, marljivosti, veselosti, ljubezni do materinščine in popustljivosti do drugih narodov. Med možne prototipe te pridige sodi članek Jánosa Horvátha z naslovom O verskem in moralnem stanju starih Madžarov v izdaji Tudományos Gyűjtemény iz leta 1817. Način prevzemanja lahko razumemo tudi kot ustvarjalno umetniško dejavnost, s katero je Kollár znatno reinterpretiral omenjene lastnosti in jih prenesel na slovanski narod. Ključne besede: slovanski narodi, narodna zavest, primerjalne študije, pozitivizem Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1152; Prenosov: 371 Celotno besedilo (349,56 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Trajnostna arhitektura v kontekstu vzgoje in izobraževanja : nekateri odgovori osnovnošolskih učiteljev na aktualno temoMajda Cencič, Anton Mlinar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V sedanji družbi se razpravlja o konceptu trajnosti, o trajnostnem in o ekološkem razvoju. V prispevku se usmerjamo le na koncept trajnosti v povezavi z ekološko gradnjo šol. V raziskavi smo se usmerili na reprezentativni vzorec osnovnošolskih učiteljev in na nekatera njihova stališča do ekološke gradnje, na vprašanji, kateremu vidiku gradnje bi učitelji dali prednost ter kako pogosto si postavljajo nekatera vprašanja o šoli, v kateri poučujejo. Zanimalo nas je tudi, ali se odgovori anketiranih učiteljev razlikujejo glede na njihovo starost, pri čemer smo učitelje razvrstili v dve skupini: mlajše, do 35 let, in starejše, nad 35 let. Presenetili so nas odgovori, da imajo učitelji, stari nad 35 let, v glavnem bolj pozitiven odnos do ekološke gradnje šol kot učitelji, stari manj kot 35 let. Glede na rezultate predpostavljamo, da sta v današnjem formalnem izobraževanju temi o ekologiji in trajnostnem razvoju zapostavljeni, da pa tudi ni dovolj, da teme vključimo le v učne načrte, pač pa so pomembni tudi odnos in stališča, ki jih učitelji imajo do trajnostne in ekološke problematike. Ključne besede: arhitektura, šolske zgradbe, ekologija, trajnostni razvoj, ekološka zavest Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1307; Prenosov: 153 Celotno besedilo (690,49 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Miselna proza Vladimirja BartolaMiran Štuhec, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Miselna proza Vladimirja Bartola je presečišče treh avtorjevih interesov: psihologije, lastne osebnosti in književnosti. Razprava analizira dialektiko tega korpusa tako, da sledi problemskim poudarkom, jezikovni in slogovni podobi ter literarnoyvrstnemu vidiku. Ključne besede: slovenska književnost, književnost, esej, književna esejistika, miselna proza, kritičnost, psihoanaliza, Freudova psihoanaliza, zavest Objavljeno v DKUM: 08.06.2017; Ogledov: 1258; Prenosov: 84 Celotno besedilo (129,66 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. RAZVOJ EKOLOŠKEGA POSLOVANJA V PODJETJU SUMMIT LEASING D.O.O.Katarina Podgoršek, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo se odločili predstaviti razvoj ekološkega poslovanja v podjetju Summit leasing Slovenija d. o. o. Onesnaženje okolja je eden največjih problemov današnjega časa, ki se ga zaveda tudi vse več podjetij oziroma njihovih managerjev, ki masovno poslujejo s papirjem in drugimi naravnimi viri.
V prvem delu diplomskega dela smo teoretično predstavili nekatere pojme, ki se tičejo ekologije oz. ekološkega managementa.
Podjetje Summit leasing Slovenija d. o. o., ki se ukvarja s financiranjem vozil in potrošniškim kreditiranjem manjših vrednosti, s svojim načinom dela zadnja leta izboljšuje in nadgrajuje svoje dosedanje poslovanje ter ga spreminja v okolju prijaznega. Tak način pozdravljajo tako zaposleni v podjetju, kot tudi njihovi poslovni partnerji ter stranke, saj mnogo procesov dela prihrani precej časa in denarja tudi njim.
Spremembe seveda zahtevajo tudi precejšen finančni vložek, a na to je potrebno gledati dolgoročno, saj se vodstvo Summit leasinga dobro zaveda, da je to naložba v prihodnost in da se vložek povrne s še večjimi dobički v poslu.
Skozi diplomsko nalogo smo pri zaposlenih s pomočjo ankete preverili tudi, kakšna je njihova ekološka ozaveščenost, kako gledajo na procese dela, ali so naklonjeni danim spremembam in kakšni so njihovi predlogi za izboljšave. Anketa je pokazala, da so zaposleni ekološko zelo ozaveščeni, da so z načinom dela v podjetju sicer zadovoljni, a da je prostora za izboljšave še kar nekaj.
Ker skrb za okolje tako postaja sestavni del podjetniške strategije, je samo delo potrebno načrtovati tako, da bo okolju prijazno in ne bo povzročalo prevelikih škodljivih posledic. Zato so vodilni v podjetju vedno odprti tudi za predloge svojih zaposlenih, ki skozi svoje delo najlažje podajo konkretne predloge za izboljšave. In ravno na podlagi sodelovanja in izmenjave informacij z zaposlenimi vodstvo podjetja nenehno vidi nove rešitve na področju procesov dela. Ključne besede: ekologija, poslovanje, ekološka zavest, motivacija, zaposleni Objavljeno v DKUM: 10.11.2016; Ogledov: 1211; Prenosov: 92 Celotno besedilo (687,16 KB) |