| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR
Jure Pirc, 2018, magistrsko delo

Opis: Delo primerja neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V delu so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od teh elementov je podana natančna analiza pravic in obveznosti v razmerju udeleženih subjektov.
Ključne besede: zavarovanje pogodbenih obveznosti, osebna zavarovanja, neodvisna osebna zavarovanja, neodvisna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, skupni referenčni okvir
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1617; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (911,13 KB)

2.
VRSTE FINANČNIH ZAVAROVANJ V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Jamnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt se posveča teoretičnim in praktičnim vidikom uporabe javnih naročil ter oblikam finančnih zavarovanj v postopkih oddaje javnih naročil. V uvodu povzame pomen zavarovanja obveznosti ter predstavi njegovo pravilno izpolnitev. Sledi razprava o javnih naročilih, pomenu javnih naročil, temeljnih načelih ter vrstah postopkov javnih naročil. V drugem delu je podrobneje predstavljena Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju. Sledi podrobna obravnava instrumentov finančnih zavarovanj. S tega vidika je prikazano ravnanje naročnikov pri posamezni vrsti finančnih zavarovanj. Sledi zaključna analiza in primerjava med različnimi instrumenti finančnih zavarovanj. Z zaključnim sklepom je sklenjeno, katera zavarovanja so najprimernejša ter katere težave iz prakse odpravlja Uredba.
Ključne besede: zavarovanje obveznosti, javna naročila, finančna zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1925; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (795,92 KB)

3.
NEUPRAVIČEN POZIV ZA IZPLAČILO BANČNE GARANCIJE
Monja Krofič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preko strokovne literature, člankov in spletnih virov analizira dva različna trenutka, ko upravičenec iz bančne garancije (upnik iz temeljnega posla) postavi zahtevo za izplačilo. Na eni strani je v tem diplomskem delu predstavljena situacija, ko je zahteva za izplačilo postavljena, vendar ne v skladu s pogoji z bančne garancije, na drugi strani pa diplomsko delo analizira situacijo, ko so pogoji iz same neodvisne bančne garancije sicer izpolnjeni, pa je poziv za izplačilo vseeno neupravičen. Podrobneje je analiziran institut neupravičenega poziva ter njegova ureditev v slovenskih in mednarodnih pravnih virih, predstavljena pa je tudi slovenska in tuja sodna praksa, ki je že posegala na to področje. Diplomsko delo poleg omenjene problematike obsega tudi možnosti in ukrepe, ki jih lahko proti neupravičenemu pozivu uporabita banka garant in naročnik bančne garancije kot sredstva za preprečitev izplačila spornega zneska ali kot možnost prepovedi razpolaganja in način vrnitve neupravičeno izplačanega zneska. V tem kontekstu diplomsko delo skozi strokovno literaturo podrobneje predstavi procesno zavarovanje v obliki začasne odredbe in njen pomen pri preprečevanju neupravičenih pozivov za izplačilo ter izplačil samih.
Ključne besede: zavarovanje obveznosti, bančna garancija, neodvisna bančna garancija, garancija na prvi poziv, neakcesornost, banka garant, neupravičen poziv
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1767; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJA NA PRAVICE NA NEPREMIČNINAH
Maja Kržan, 2016, diplomsko delo

Opis: Zavarovanje obveznosti iz obligacijskih razmerij s stvarnopravnimi instituti izvira že iz rimskega prava. Namen uporabe je utrditev obveznosti, ki se izkaže še posebej pomembna, če dolžnik postane insolventen. Takrat je upnik, zaradi vnaprej zavarovane terjatve, v bolj varnem položaju, napram upnikom, ki svojih terjatev do istega dolžnika niso zavarovali. Upnik je varovan, če upošteva načela in pravila nepremičninskega in stečajnega prava. Z začetkom stečajnega postopka naj upnik pravočasno prijavi svojo terjatev, ki je ni mogoče izpodbiti ter s tem pridobi ločitveno ali izločitveno pravico. Obveznost je mogoče zavarovati z različnimi instituti, v različnih točkah razmerja med strankama. Za najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja se je izkazal stvarnopravni institut hipoteke. V največjem možnem obsegu učinkuje, če je ustanovljena s pravnim poslom. Posledice začetka stečajnega postopka vplivajo na pravice, ki so ustanovljene na nepremičnini. Izhajajo iz načela akcesornosti in prednostnega načela. Vse pravice, ustanovljene za hipoteko, ki se realizira, se izbrišejo iz zemljiške knjige. Lastninska pravica na nepremičnini je prosta omejitev, vkolikor ni obremenjena s pravicami, ki so izvzete iz tega pravila
Ključne besede: zemljiškoknjižna načela, zavarovanje obveznosti, terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, hipoteka, načelo akcesornosti, prednostno načelo, prenehanje pravic
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1828; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (558,68 KB)

5.
STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA IZPOLNITVE IN PLAČILA DAVČNE OBVEZNOSTI
Andreja Odar, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi gospodarske krize se plačilna sposobnost in likvidnost davčnih zavezancev zmanjšuje, zato je pomembno, da davčni organ kakovostno zavaruje izpolnitev in plačilo davčnega dolga, poleg tega pa še, da omogoča davčnim zavezancem odlog in obročno odplačilo davčnega dolga. Davčni organ lahko v primeru, če tako določa zakon o obdavčenju ali če na podlagi uradnih podatkov, ki jih pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja ali zavezancu omeji in prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Zavarovanje izpolnitve obveznosti lahko davčni organ zahteva bodisi pred izdajo odločbe bodisi pred potekom roka za predložitev davčnega obračuna, zavarovanje plačila davčne obveznosti pa v primeru odloga ali obročnega odplačila davčne obveznosti. Na voljo so osebna ali stvarnopravna zavarovanja. Stvarnopravna zavarovanja so kakovostnejša, ustvarjajo učinke ne le med strankama (inter partes), kakor je to pri osebnih (personalnih) zavarovanjih, temveč učinkujejo proti vsem (erga omnes). Upnik ima tako prednost pred ostalimi upniki pri poplačilu iz stvari. Med stvarnopravnimi zavarovanji izpolnitve in plačila davčne obveznosti se v praksi najpogosteje uporablja zavarovanje s hipoteko, sledi neposestna zastavna pravica na premičninah in zavarovanje na terjatvi.
Ključne besede: stvarnopravno zavarovanje, hipoteka, plačilo davčne obveznosti, izpolnitev davčne obveznosti, začasni sklep za zavarovanje
Objavljeno v DKUM: 10.08.2012; Ogledov: 2754; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici