| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pospeševanje izvoza na primeru SID banke in Eximbank Romunija
Manca Černezel, 2009, diplomsko delo

Opis: Temeljni cilji financiranja izvoza so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti članov na globalnem trgu, ter s tem tudi k rasti in učinkovitosti slovenskega gospodarstva in gospodarstva na sploh. Pospeševanje izvoza je učinkovit finančni instrument države za uresničevanje razvoja gospodarstva. SID banka je institucija, ki prispeva k večjemu izvozu in s tem višjim stopnjam rasti v Sloveniji. Ključna je tudi njena primerljivo višja učinkovitost in visoka stopnja komplementarnosti njenih dejavnosti z ostalimi institucijami, ki delujejo na področju razvojnega financiranja. SID banka igra pomembno vlogo pri spodbujanju slovenskega izvoza in pri zapolnjevanju vrzeli v slovenskem finančnem sistemu. EximBank Romunija zagotavlja predvsem srednje- in dolgoročno izvozno financiranje, na področju zavarovanja izvoznih kreditov in izdaje garancij. Namen ustanovitve je pokrivanje finančnih tveganj tako pri izvoznih, kot tudi domačih poslovnih transakcijah ter spodbujanju in promociji mednarodne menjave ter krepitvi konkurenčnosti gospodarstva.
Ključne besede: SID banka, EximBank Romunija, izvozno financiranje, zavarovanje izvoznih kreditov, izdajanje garancij
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 1940; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (391,84 KB)

2.
POSOJILNA POLITIKA BANK
Robert Hernet, 2010, diplomsko delo

Opis: Osnovna funkcija banke je zbiranje presežnih denarnih sredstev in prenos le-teh k deficitnim ekonomskim celicam. Takšno posredništvo prinese banki največji delež prihodkov, vendar pa je pri tem potrebno uspešno obvladovati tveganja. Banka se pri vsaki sklenitvi kreditnega posla z dolžnikom izpostavi kreditnemu tveganju. Zato morajo bančniki sprejeti jasne kriterije za sprejemanje odločitev o naložbah, kajti vse naložbe imajo določeno verjetnost, da se ne bodo poplačale. Banke lahko z dobro strategijo opravijo izbiro med posli, ki jih bodo opravljale, pri tem pa morajo določiti tudi stopnjo dobičkonosnosti, ki jo banka pričakuje glede na izpostavljenost različnim kreditnim tveganjem. Posojilna politika naj zadeva področja, kot so: ciljni trgi, sprejemanje in plasiranje finančnih naložb, struktura in izpostavljenost kreditnega portfelja, oblikovanje cene kredita, upravljanje kreditnega tveganja, proces odobravanja kreditov in odgovornost oseb za odobravanje, izvajanje in poročanje o kreditih. Zagotoviti je treba, da so aktivnosti kreditiranja prilagojene vpeljani posojilni politiki. Takšna politika mora biti jasno določena in zapisana, skladna z zakonskimi zahtevami in obstoječimi postopki v banki. Politika in postopki, ki so pravilno razviti in vpeljani, omogočajo banki vzdrževati zdrave standarde odobravanja kreditov, spremljati in kontrolirati kreditno tveganje, ustrezno oceniti nove poslovne priložnosti ter odkriti in ustrezno spremljati problematične kredite.
Ključne besede: poslovna banka, bančne storitve, krediti, posojilo, tveganja v bačništvu, kreditno tveganje, kreditni potencial, boniteta, kreditna sposobnost, zavarovanje kreditov, obrestna mera, cena kredita
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1527; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (491,71 KB)

3.
KREDITNA POLITIKA
Andrej Bogdan, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kreditna politika bank vsebuje pravila kreditiranja. Banke morajo preveriti kreditno sposobnost kreditojemalca, določiti stopnjo tveganja in kredit ustrezno zavarovati. To so ključni elementi kreditne politike. Pri preverjanju kreditne sposobnosti se banke zanašajo na zunanje informacije o finančnem položaju potencialnih kreditojemalcev. V pomoč pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca so bankam bonitetne ocene bonitetnih agencij, podatki iz sistema SISBON. Banke lahko kredit poplačajo iz prihodkov kreditojemalca oz. njegovega denarnega toka, iz sredstev bilance stanja ali zastavljenih sredstev (garancij in poroštev), iz osebnega jamstva in poroštva lastnikov ter zavarovanja sklenjenega pri zavarovalnici. V diplomskem seminarju smo predstavili elemente kreditne politike v teoriji ter prikazali javno dostopne podatke o kreditih dveh največjih slovenskih bank. Viri financiranja obeh bank so podobni, pri kreditnem portfelju pa smo zaznali majhne razlike. Razlogi v podobnosti portfelja najverjetneje izhajajo iz dejstva da sta obe banki v opazovanem obdobju bili v večinski lasti države.
Ključne besede: kreditna politika, vrste kreditov, kreditno tveganje, kreditni portfelj, bonitetna ocena, zavarovanje kredita
Objavljeno: 14.03.2012; Ogledov: 2703; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (658,65 KB)

4.
OBLIKE ZAVAROVANJ KREDITOV IN CENE KREDITOV
Ines Kutnjak, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Danes je veliko ljudi in podjetij oškodovala velika finančna kriza, ki vključuje padce vrednosti premoženja in propade številnih subjektov. Razlog zanjo je izguba zaupanja v domač bančni sistem. Podjetja so se vedno več zadolževala, saj z lastnimi sredstvi ne morejo zagotoviti dovolj hitrega razvoja. Podjetja oz. banke morajo dobro poznati tveganja svojega poslovanja in se pred njimi tudi ustrezno zavarovati. Zavarovanje kreditov je obvezno, saj je namenjeno tudi izrednim primerom, kot so izguba službe, smrt, … V takih primerih kreditojemalec ni sposoben poravnati svojih obveznosti in zato banka potrebuje kritje. Za način zavarovanja kredita se posameznik odloči že pred sklenitvijo kreditne pogodbe in tako jamči banki, da bo njegov dolg povrnjen. Kreditno zavarovanje je pomembno tudi pri poslovanju domačega podjetja s tujim, saj je tveganje večje, ker nimamo toliko informacij in podatkov o tujem podjetju. Tako se lahko podjetje zaščiti s primernim kreditnim zavarovanjem. Banke, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije, lahko opravljajo bančne storitve. Pri vstopu v Slovenijo imajo tuje banke, ki so iz držav članic Evropske unije, drugačne pogoje kot tuje banke, ki so iz drugih držav. Banke držav članic Evropske unije, ki uživajo prednostni položaj, lahko poslujejo v Sloveniji neposredno ali preko podružnic. Prihod tujih bank ima svoje prednosti in slabosti. Prednost je, da prihod tuje konkurence spodbuja domače banke k bolj učinkovitemu poslovanju.
Ključne besede: zadolževanje podjetji, finančna kriza, bančni sistem, zavarovanje kreditov, kreditna pogodba
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1219; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (480,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici