Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Omejevalni ukrepi zavzemajo posebno mesto v kazenskem postopku, saj gre za posege v pravice in svoboščine obdolžencev že pred pravnomočno obsodilno sodbo, kar pomeni, da zanje še ni bilo ugotovljeno, če so sploh storili kaznivo dejanje. Ker pravnomočne obsodilne sodbe še ni, obdolženca varuje domneva nedolžnosti, zaradi česar so ti ukrepi lahko precej nevarni. Zavoljo tega mora biti za vsak tak poseg izpolnjen zakonsko določen pogoj, vključno z dokaznim standardom. Omejevalnih ukrepov nikoli ne smemo jemati za samoumevne, kot nujno posledico uvedbe kazenskega postopka po domnevno storjenem kaznivem dejanju. Ravno nasprotno, vselej so izjema in nikoli pravilo. Kljub temu pa ima država pravico, do uporabe prisilnih ukrepov, ki ji omogočajo izvedbo kazenskega postopka. V Sloveniji omejevalne ukrepe ločimo na osebne ali personalne, pri katerih država poseže v osebno svobodo posameznika ter stvarne ali realne, kjer se poseže v posameznikovo premoženje. Ne glede na vrsto, so ti namenjeni za odpravo nevarnosti ter zagotovitev učinkovite izvedbe kazenskega postopka. V diplomski nalogi se osredotočamo na stvarne omejevalne ukrepe, se pravi ukrepe, ki posežejo v premoženje obdolženca ali drugih oseb in se v praksi uporabljajo dokaj pogosto. Mednje spadajo začasni zaseg predmetov, začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka in začasno zavarovanje odvzema protipravne premoženjske koristi. Namenjeni pa so zagotoviti oziroma zavarovati uspešno izvedbo kazenskega postopka in izvršitev sodbe na koncu postopka. Stališče kazenskega prava je, da koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, nihče ne sme obdržati. Ravno zato morajo v kazenskem postopku odvzeti vse predmete, ki so bili uporabljeni, namenjeni ali pridobljeni s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: stvarni omejevalni ukrepi, Zakon o kazenskem postopku, začasni zaseg predmetov, začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka, začasno zavarovanje odvzema protipravne premoženjske koristi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 125; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Magistrsko delo podrobno predstavlja pravice in odgovornosti staršev skozi načelo prvenstva. Starši so tisti, ki imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka morajo biti staršem njihova poglavitna skrb, pri čemer jim država pri izvajanju njihove odgovornosti nudi pomoč skozi različne programe in institucije. Starši morajo kot poglavitni steber skrbeti za otroke, njihov fizični, moralni in intelektualni razvoj. Država lahko v družinska razmerja med starši in otroki poseže zgolj v primerih, kadar starši ne želijo oziroma ne morejo skrbeti za koristi otroka, oziroma je korist otroka s strani staršev ogrožena. Starši so namreč tisti, ki otroka po svojih merilih in predstavah vzgajajo in država nima pristojnosti posegati v tovrstna razmerja, v kolikor za takšno ravnanje nima pravne podlage. Država v družinska razmerja ne sme posegati, če korist otroka ni ogrožena. Tako se lahko staršem pravica in dolžnost, da otroka vzgajajo, vzdržujejo in izobražujejo, odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih določa zakon z namenom varovanja otrokovih koristi. Ogrožanje koristi otroka s strani staršev nima za prvo posledico odvzema starševske skrbi, ali odvzema pravice do stikov med starši in otroki. Država oziroma center za socialno delo morata ravnati in izvajati ukrepe za zavarovanje otrokovih koristi postopoma, glede na konkreten primer, upoštevaje načelo najmilejšega ukrepa, s čimer bo uporabljen ukrep otroka zaščitil, ampak kljub temu čim manj posegel v pravice staršev. Primarnost starševske skrbi za mladoletnega otroka se v novem Družinskem zakoniku izraža tudi v 144. členu, po katerem lahko starši za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se naj otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Vnaprej izražena volja staršev bo prišla v poštev v primerih, kadar bo mladoletni otrok izgubil oba starša oziroma kadar bo izgubil še edinega živečega starša. Čeprav se družinskopravni spori rešujejo v različnih postopkih, vedno stremijo k uresničevanju načela največje koristi otroka in načelu prvenstva. Sodišče stremi k izpolnjevanju obeh načel tudi in predvsem v postopkih dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov. K temu je pripomogel tudi nov Družinski zakonik, po katerem lahko skupno varstvo in vzgojo nad mladoletnim otrokom določi tudi sodišče. S tem se vloga obeh staršev pri izvajanju varstva in vzgoje nad skupnim mladoletnim otrokom izenačuje. Pred pričetkom sodnih postopkov in tudi tekom njih so sodiščem v pomoč Centri za socialno delo zaradi svoje svetovalne funkcije in pomoči pri sklepanju sporazumov med staršema.
Ključne besede: načelo prvenstva, enaka odgovornost staršev do otrok, načelo najmilejšega ukrepa, načelo največje koristi otroka, ukrepi za zavarovanje otrokovih koristi, Družinski zakonik, starševska skrb.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Potreba po zavarovanju premoženja je bila zaradi škodnih, neobvladljivih in nepredvidljivih dogodkov prisotna skozi človeško zgodovino. Od novejše zgodovine naprej pa so se začeli intenzivno razvijati vse kompleksnejši in raznoliki zavarovalni produkti. Tako zavarovalnice danes ponujajo produkte, ki lahko zavarujejo vse aspekte modernega življenja. Osrednja raziskovalna tema diplomskega projekta so zanimiva in svojevrstna zavarovanja splošne odgovornosti. Kljub temu da spadajo med premoženjska zavarovanja, se v marsičem razlikujejo. Omenjana zavarovanja nas torej ščitijo pred odškodninsko odgovornostjo, ki smo jo povzročili tretjim osebam. Omogočajo možnost, da svoje premoženje zaščitimo kot zasebnik, delodajalec, kot prodajalec oziroma distributer produktov na trgu, kot član poslovodstva v gospodarski družbi in z vsemi ostalimi zavarovanji, ki so zaradi pomembnosti zakonsko določena kot obvezna, pri opravljanju poklica. Koristnost zavarovanj se kaže v permanentni rasti pobranih premij tako na slovenskem kot tudi na evropskem trgu. Po analizi zbranih podatkov je razvidno, da splošna zavarovanja pred odgovornostjo pridobivajo na pomembnosti in se bodo v prihodnje še razvijala, kljub temu da trenutno predstavljajo majhen odstotek premoženjskih zavarovanj. Prav tako je v vrsti omenjenih zavarovanj razviden močan trend naraščanja pobranih premij pri izbranih zavarovalnicah.
Ključne besede: Splošna zavarovanja pred odgovornostjo, premoženjska zavarovanja, škodni dogodki, zavarovanje poklicne odgovornosti, premije
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 588; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Znaten delež kaznivih dejanj je izvršenih prav zaradi pridobivanja protipravne premoženjske koristi. Zato zahteva racionalna kriminalitetna politika v trajnostnem zoperstavljanju takšnim kaznivim dejanjem učinkovit, predvsem pa domišljen in ustrezno zasnovan sistem odvzema premoženjske koristi. Ob tem na račun učinkovitega odvzema koristi ne sme priti do posega v temeljne ustavne pravice. Problematika kazenskopravnega odvzema premoženjske koristi se tako osredotoča na tri ključne vidike, in sicer na interes države, da storilci ne obdržijo premoženjske koristi, ki jo pridobijo z izvrševanjem kaznivih dejanj, po drugi strani mora biti zadoščeno načelom zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti, da se prekomerno ne posega v pravice obdolžencev, vse večji pomen pa pridobiva tudi ustrezno varstvo premoženjskih interesov oškodovancev.
Ključne besede: kazenskopravni odvzem premoženjske koristi, začasno zavarovanje, mednarodno sodelovanje, varstvo oškodovancev, primarni obligatorni odvzem koristi, metoda izračuna premoženjske koristi, institucionalna pristojnost
Objavljeno v DKUM: 17.06.2021; Ogledov: 842; Prenosov: 222
Celotno besedilo (2,84 MB)

Opis: Poglavitna funkcija zavarovanj je v zavarovanju upnikove terjatve nasproti dolžniku. Na področju stvarnopravnih zavarovanj, so se fiduciarna zavarovanja pojavila predvsem zaradi novih potreb prakse v povezavi z neustreznostjo ročne zastave. Fiduciarno lastnino lahko pravno opredelimo kot lastninsko pravico, ekonomsko gledano pa se le ta bolj približa zastavni pravici. Fiduciarni prenos je zaupna, neakcesorna in neposestna oblika zavarovanja, katerega največja prednost je, da lahko dajalec zavarovanja premičnino, ki je predmet zavarovanja, še naprej nemoteno uporablja. Pri fiduciarnem prenosu lastninske pravice, se fiduciarju praktično prizna hibridna lastninska pravica. Rečemo, da gre za prenos polne pravice. Fiduciarna zavarovanja podelijo fiduciarju več pravne oblasti nad predmetom zavarovanja, kot je to nujno za potrebe zavarovanja in zato mora pravni red ta presežek oblasti nad stvarjo kompenzirati v postopkih izvršbe in stečaja. Fiduciarju se v primeru stečaja fiducianta prizna zgolj ločitvena pravica, kar pomeni nekoliko manj od polnega imetništva lastnine. V primeru izvršbe pa lahko fiduciar ugovarja nedopustnost izvršbe na fiduciarno prenešeni lastnini proti upnikom fiducianta. Tak ugovor pa je po kvaliteti nekoliko bližje izločitveni in ne ločitveni pravici. Neposestna zastavna pravica se od fiduciarnega prenosa razlikuje predvsem po tem, da je zastavna pravica nesamostojna pravica, ki je akcesorna terjatvi, ki jo varuje. Pri fiduciarni lastnini pa gre za obliko polne lastnine. Fiduciarju pripada nad predmetom prenosa nekoliko več pravne oblasti kot zastavnemu upniku. V zvezi z akcesornostjo je pomembno poudariti, da SPZ ureja tako neakcesorni fiduciarni prenos, kot tudi pogojni prenos pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Pri tem je za pogojni prenos mogoče trditi, da se nekoliko približa neposestni zastavni pravici.
Ključne besede: fiduciarna zavarovanja, premičnina, neakcesornost, prenos lastninske pravice v zavarovanje, neposestna zastavna pravica.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 756; Prenosov: 131
Celotno besedilo (641,48 KB)