| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 455
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv novosti v zavarovalstvu na raven individualne varnosti
Boris Žnidarič, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zavarovalništvo, premoženjsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje, bančno zavarovalništvo, varnost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (726,99 KB)

2.
Registrska neposestna zastavna pravica na premičninah kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatev : magistrsko delo
Klara Leskovar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga strukturirano in celostno obravnava institut registrske neposestne zastavne pravice na premičninah. Avtorica želi s pomočjo aktualne zakonodaje, njenih sprememb, sodne prakse in pravne literature predstaviti institut registrske neposestne zastavne pravice kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatve kljub morebitnim pomislekom nekaterih pravnih teoretikov in nekaterih zakonodajnih pomanjkljivostih. Neposestna zavarovanja na splošno spadajo med najmanj učinkovite oblike zavarovanj, vendar se z uvedbo registra pri registrski neposestni zastavni pravici, kot dodatni varovalki za upnike, lahko izboljša učinkovitost takšnega zavarovanja. Prav tako uvedba registra spominja na zavarovanje terjatev s hipoteko, vendar instituta ne moremo v popolnosti izenačiti. Glavni namen instituta je zavarovanje upnikovih terjatev, s katerim ti pridobijo prednostno poplačilno upravičenje. Hkrati pa registrska neposestna zastavna pravica omogoča, da zastavitelj zastavljeno premičnino še naprej uporablja in ekonomsko izkorišča. Novela SPZ-B in Uredba RZPP sta prinesli številne spremembe in odpravile nekatere nedoslednosti pri registrski neposestni zastavni pravici. Prenova registra je omogočila enostavnejše, tehnično bolj dovršeno in hitrejše vpisovanje neposestnih zastavnih pravic na premičnini v register, prav tako je omogočen tudi enostavnejši dostop do podatkov, ki so vanj pisani. Registrska neposestna zastavna pravica s konstitutivnim oziroma oblikovalnim učinkom nastane z vpisom v register. Sporazum o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa predstavlja zgolj razpolagalni pravni posel. Del teorije zavrača konstitutivni učinek vpisa v register, vendar je sodna praksa to stališče zavrnila. Predmet registrske neposestne zastavne pravice je omejen zgolj na taksativno določene premičnine z Uredbo RZPP, in sicer so to: zaloge, oprema in motorna vozila. Namreč le-tem premičninam je mogoče določiti učinkovit enoličen identifikacijski znak, ki je potreben za vpis zastavne pravice v register. Publicitetno načelo registra je najpomembnejše ter se močno zgleduje po publicitetnem načelu zemljiške knjige, vendar ju povsem ne moremo izenačiti, saj je zemljiška knjiga lastniški register, medtem ko register to ni. Publicitetno načelo zagotavlja dodatno varstvo upnikom predvsem proti tretjim, saj izključuje možnost dobroverne pridobitve lastninske pravice na zastavljeni premičnini. Ponovno se del teorije pri registrski neposestni zastavni pravici ne strinja s takšnim učinkom publicitetnega načela, vendar tudi to stališče sodna praksa zavrača. Realizacija poplačila iz zavarovanja z registrsko neposestno zastavno pravico je odvisna od sodelovanja zastavitelja, zato lahko ločimo prostovoljno in neprostovoljno uresničitev zastavne pravice. Registrska neposestna zastavna pravica formalno preneha šele z izbrisom iz registra, četudi je z materialnopravnega vidika razlog prenehanja nastopil že prej.
Ključne besede: Neposestna zastavna pravica, zavarovanje terjatev, novela SPZ-B, notarski zapis, zaloge, register, publicitetni učinek, rubež.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
4.
Ustreznost izbranih zavarovalnih kritij pri osebnih zavarovanjih v Sloveniji
Sara Kralj Hriberšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Osebna zavarovanja so še kako pomembna in to se ljudje, po svojih izkušnjah iz terena, premalo zavedajo. Namen le teh je, da ob nastanku nepredvidenega dogodka kot je smrt, nezgoda, hujša bolezen, težje poškodbe in podobno, nudijo zavarovancu ustrezno finančno pomoč s katero si lahko priskrbi morebitna dodatna zdravljenja oziroma z njimi kakor koli pomaga k ohranjanju enakega življenjskega standarda kot pred škodnim dogodkom. V prvem delu diplomskega dela bom opisala nekaj pojmov zavarovalništva, kot uvod prdstavila zavarovalništvo kot tako. Nato si bomo pogledali primer izpolnjevanja obrazcov ob primeru dogodka smrti, kako pride do izplačil iz zavarovalnih polic. Na koncnu pa bom analizirala podatke iz ankete, v kateri bom skušala izvedeti kako ljudje gledajo na zavarovanja in ali se zavedajo kakšni stroški nastanejo ob določenih nepredvidljivih dogodkih v življenju.
Ključne besede: Zavarovanje, osebna zavarovanja, zavarovalni zastopnik, kritja, nezgoda, ustreznost, polica
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 344; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Aktualna vprašanja hipotekarnega prava s pregledom najnovejše sodne prakse : magistrsko delo
Eva Hvalec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nekatera aktualna vprašanja hipotekarnega prava, v okviru katerih je teoretičnemu delu, ki je tvorjen iz predstavitve relevantnih zakonskih pravil ter stališč slovenskih pravnih strokovnjakov, dodan širok pregled novejše sodne prakse, ki bralcu omogoča vpogled v to, kako se pravna pravila v zadnjih letih udejanjajo v konkretnih življenjskih primerih. Posebna pozornost je namenjena vprašanju ekstenzivnosti hipoteke, hipoteki za zavarovanje tujega dolga, pravnim posledicam začetka stečajnega postopka za hipoteko kot ločitveno pravico, izbranima vprašanjema v zvezi z maksimalno hipoteko (prenosu z maksimalno hipoteko zavarovanih terjatev in zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri maksimalni hipoteki), utesnitvi hipoteke, učinkom sodne in zunajsodne uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice, notarski prodaji zaradi zunajsodne uveljavitve hipoteke ter prepovedanim dogovorom pri hipoteki (predvsem komisornemu dogovoru in pravni operaciji sale and lease back). Čeprav magistrsko delo sodi na področje stvarnega prava, se pri obravnavanju posameznih vprašanj dotika tudi področij izvršilnega, stečajnega in obligacijskega prava. Ali se hipoteka razteza tudi na sončno elektrarno, ki je postavljena na zemljišču? Od koga lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo v primerih, ko glavni dolžnik, ki je pravna oseba, preneha zaradi stečaja? Kaj mora storiti hipotekarni upnik, če je nad dolžnikom začet stečajni postopek? Kakšni so učinki uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice in kakšna je usoda najemnikov ob prodaji nepremičnine, izvedene zaradi uveljavitve hipoteke? Kdaj je s pravno operacijo sale and lease back kršena prepoved komisornega dogovora? Odgovori na ta in številna druga vprašanja so v magistrskem delu podani sistematično, znotraj posameznih poglavij. Posamezna vprašanja magistrsko delo povezuje v ugotovitvi, da je pri nekaterih pravnih pravilih mogoče zaznati določene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo v zasledovanju cilja učinkovite ureditve pravnega instituta hipoteke potrebno ustrezno spremeniti oziroma dopolniti. Predstavljene so nekatere možne rešitve, ki bi pripomogle k temu, da hipoteka svoj ugled ter osrednje mesto med zavarovanji terjatev ohrani tudi v prihodnje.
Ključne besede: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, ekstenzivnost hipoteke, hipoteka za zavarovanje tujega dolga, hipoteka kot ločitvena pravica, maksimalna hipoteka, utesnitev hipoteke, notarska prodaja, sale and lease back
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 741; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (976,70 KB)

6.
Primerjalna analiza zdravstvenih zavarovanj izbranih zavarovalnic v Sloveniji
Blaž Roškarič, 2023, magistrsko delo

Opis: Zdravstveno zavarovanje ima dandanes v naših življenjih zelo pomembno vlogo. Namreč, z zdravstvenim zavarovanjem ne poskrbimo samo za lastno zdravje, temveč se s tem zaščitimo tudi pred visokimi stroški zdravstvenih storitev. V primeru, da zdravstvenega zavarovanja nimamo sklenjenega, moramo za vsako zdravstveno storitev odšteti kar nekaj denarja. Če pa imamo sklenjeno zavarovanje, potem je zavarovalnica tista, ki pokrije nastale stroške storitev oz. nam te tudi vrne. Začetek nastajanja zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji sega v 19. stoletje in se je razvijalo skozi različna obdobja – prva svetovna vojna, Kraljevina SHS, druga svetovna vojna, Jugoslavija in samostojna država. Največji razvoj in napredek zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji se je zgodil po osamosvojitvi države. Zakonska opredelitev zdravstvenega zavarovanja pravi, da je to zavarovanje, ki v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krije različne stroške in izplačila v povezavi z zdravstvenimi storitvami, zdravili, medicinsko-tehničnimi pripomočki in denarnimi nadomestili. Poznamo dve vrsti zdravstvenih zavarovanj, in sicer obvezno ter prostovoljno, ki ima uvedeno štiri oblike, in sicer dopolnilno, dodatno oz. nadstandardno, nadomestno in vzporedno zdravstveno zavarovanje. Za vsako od teh so opisane, predstavljene in prikazane različne lastnosti in pomembnosti. Štiri največje slovenske zavarovalnice, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Sava, d.d., Generali d.d. in Vzajemna, d.v.z., so v zadnjih letih povečale delež velikosti na zavarovalniškem trgu in tako utrdile svoj položaj med največjimi. Omenjene slovenske zavarovalnice so bile primerjane na podlagi naslednjih petih primerjalnih kriterijev: zavarovalna vsota, zavarovalna premija, doba trajanja zdravstvenih zavarovanj, število zavarovancev in čisti prihodki od zavarovalnih premij iz zdravstvenih zavarovanj. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih oz. finančnih poročil in uradnih spletnih strani omenjenih zavarovalnic. Glavne ugotovitve kažejo, da imajo štiri največje slovenske zavarovalnice enako lastnost glede dobe trajanja ZZ, in sicer pri vseh štirih je doba trajanja eno leto, medtem ko se v višini zavarovalne vsote, zavarovalne premije, številu zavarovancev in čistih prihodkov od zavarovalnih premij iz ZZ razlikujejo oz. so med seboj primerljive. To je seveda odvisno od tega, kateri zavarovalni produkt zdravstvenega zavarovanja ima zavarovanec pri omenjenih zavarovalnicah. Podatkov o tem, koliko znaša višina zavarovalne vsote pri Savi nimajo razkritih, kajti to je del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Ključne besede: zdravstveno zavarovanje, zavarovalnica, obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, produkti zdravstvenih zavarovanj, slovenske zavarovalnice.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
Dejavniki, ki vplivajo na nakupni namen, zadovoljstvo in zvestobo odjemalcev pri sklepanju zavarovanj
Mitja Vračko, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je najti dejavnike, ki imajo največji vpliv na nakupni namen, zadovoljstvo in zvestobo odjemalcev pri sklepanju zavarovanj. Poznavanje teh ključnih dejavnikov lahko namreč v veliki meri delo zavarovalnim zastopnikom olajša, saj je dandanes poznavanje potreb strank in njihovo zadovoljevanje ključnega pomena za uspešnost zavarovalnice in konec koncev zaslužek zavarovalnih zastopnikov. Z raziskavo magistrskega dela ugotavljamo, ali obstajajo statistične razlike med starostnima skupinama do in nad 40 let pri tem, kateri dejavniki imajo v posamezni starostni skupini največji vpliv na nakupni namen, zadovoljstvo in zvestobo pri sklepanju zavarovanj, ali raven zadovoljstva pri sklepanju zavarovanj vpliva na zvestobo zavarovalnici in ali so starejši odjemalci bolj zvesti zavarovalnici kot mlajši. Preko raziskave smo prišli do ugotovitev, kateri dejavniki imajo večji in kateri manjši vpliv na nakupni namen, zadovoljstvo in zvestobo pri sklepanju zavarovanj odjemalcev. Dobljeni rezultati in ugotovitve pridejo prav vsakemu zavarovalnemu zastopniku kot tudi zavarovalnicam, saj lahko preko njih še bolje razumejo svoje odjemalce, jim prilagajajo spekter svojih storitev in skrbijo za njihovo zadovoljstvo in zvestobo, kar je ključnega pomena za poslovno uspešnost in konkurenčnost katere koli zavarovalnice na trgu.
Ključne besede: Nakupni namen, zadovoljstvo, zvestoba, odjemalec, zavarovanje
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Stvarni omejevalni ukrepi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Sara Koncilija, 2022, diplomsko delo

Opis: Omejevalni ukrepi zavzemajo posebno mesto v kazenskem postopku, saj gre za posege v pravice in svoboščine obdolžencev že pred pravnomočno obsodilno sodbo, kar pomeni, da zanje še ni bilo ugotovljeno, če so sploh storili kaznivo dejanje. Ker pravnomočne obsodilne sodbe še ni, obdolženca varuje domneva nedolžnosti, zaradi česar so ti ukrepi lahko precej nevarni. Zavoljo tega mora biti za vsak tak poseg izpolnjen zakonsko določen pogoj, vključno z dokaznim standardom. Omejevalnih ukrepov nikoli ne smemo jemati za samoumevne, kot nujno posledico uvedbe kazenskega postopka po domnevno storjenem kaznivem dejanju. Ravno nasprotno, vselej so izjema in nikoli pravilo. Kljub temu pa ima država pravico, do uporabe prisilnih ukrepov, ki ji omogočajo izvedbo kazenskega postopka. V Sloveniji omejevalne ukrepe ločimo na osebne ali personalne, pri katerih država poseže v osebno svobodo posameznika ter stvarne ali realne, kjer se poseže v posameznikovo premoženje. Ne glede na vrsto, so ti namenjeni za odpravo nevarnosti ter zagotovitev učinkovite izvedbe kazenskega postopka. V diplomski nalogi se osredotočamo na stvarne omejevalne ukrepe, se pravi ukrepe, ki posežejo v premoženje obdolženca ali drugih oseb in se v praksi uporabljajo dokaj pogosto. Mednje spadajo začasni zaseg predmetov, začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka in začasno zavarovanje odvzema protipravne premoženjske koristi. Namenjeni pa so zagotoviti oziroma zavarovati uspešno izvedbo kazenskega postopka in izvršitev sodbe na koncu postopka. Stališče kazenskega prava je, da koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, nihče ne sme obdržati. Ravno zato morajo v kazenskem postopku odvzeti vse predmete, ki so bili uporabljeni, namenjeni ali pridobljeni s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: stvarni omejevalni ukrepi, Zakon o kazenskem postopku, začasni zaseg predmetov, začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka, začasno zavarovanje odvzema protipravne premoženjske koristi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 531; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

9.
Različne metode optimalnega pozavarovanja : na študijskem programu 2. stopnje Matematika
Iva Bračič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se nanaša na različne metode optimalnega pozavarovanja. Predstavljeni sta dve klasični metodi, in sicer maksimiziranje koeficienta prilagoditve in minimiziranje priičakovane vrednosti naključne spremenljivke največje skupne izgube, ter moderna metoda, v kateri se opremo na meri tveganja VaR in CTE.
Ključne besede: zavarovanje, optimalno pozavarovanje, VaR, CTE, teorija propada
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Načelo prvenstva - enake odgovornosti staršev do otrok : magistrsko delo
Tjaša Godunc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podrobno predstavlja pravice in odgovornosti staršev skozi načelo prvenstva. Starši so tisti, ki imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka morajo biti staršem njihova poglavitna skrb, pri čemer jim država pri izvajanju njihove odgovornosti nudi pomoč skozi različne programe in institucije. Starši morajo kot poglavitni steber skrbeti za otroke, njihov fizični, moralni in intelektualni razvoj. Država lahko v družinska razmerja med starši in otroki poseže zgolj v primerih, kadar starši ne želijo oziroma ne morejo skrbeti za koristi otroka, oziroma je korist otroka s strani staršev ogrožena. Starši so namreč tisti, ki otroka po svojih merilih in predstavah vzgajajo in država nima pristojnosti posegati v tovrstna razmerja, v kolikor za takšno ravnanje nima pravne podlage. Država v družinska razmerja ne sme posegati, če korist otroka ni ogrožena. Tako se lahko staršem pravica in dolžnost, da otroka vzgajajo, vzdržujejo in izobražujejo, odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih določa zakon z namenom varovanja otrokovih koristi. Ogrožanje koristi otroka s strani staršev nima za prvo posledico odvzema starševske skrbi, ali odvzema pravice do stikov med starši in otroki. Država oziroma center za socialno delo morata ravnati in izvajati ukrepe za zavarovanje otrokovih koristi postopoma, glede na konkreten primer, upoštevaje načelo najmilejšega ukrepa, s čimer bo uporabljen ukrep otroka zaščitil, ampak kljub temu čim manj posegel v pravice staršev. Primarnost starševske skrbi za mladoletnega otroka se v novem Družinskem zakoniku izraža tudi v 144. členu, po katerem lahko starši za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se naj otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Vnaprej izražena volja staršev bo prišla v poštev v primerih, kadar bo mladoletni otrok izgubil oba starša oziroma kadar bo izgubil še edinega živečega starša. Čeprav se družinskopravni spori rešujejo v različnih postopkih, vedno stremijo k uresničevanju načela največje koristi otroka in načelu prvenstva. Sodišče stremi k izpolnjevanju obeh načel tudi in predvsem v postopkih dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov. K temu je pripomogel tudi nov Družinski zakonik, po katerem lahko skupno varstvo in vzgojo nad mladoletnim otrokom določi tudi sodišče. S tem se vloga obeh staršev pri izvajanju varstva in vzgoje nad skupnim mladoletnim otrokom izenačuje. Pred pričetkom sodnih postopkov in tudi tekom njih so sodiščem v pomoč Centri za socialno delo zaradi svoje svetovalne funkcije in pomoči pri sklepanju sporazumov med staršema.
Ključne besede: načelo prvenstva, enaka odgovornost staršev do otrok, načelo najmilejšega ukrepa, načelo največje koristi otroka, ukrepi za zavarovanje otrokovih koristi, Družinski zakonik, starševska skrb.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 512; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 1.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici