| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Osebna prodaja osebnih zavarovanj v Zavarovalni družbi Adriatic Slovenica d.d.
Janja Balažic, 2009, diplomsko delo

Opis: Zavarovalna družba Adriatic Slovenica d.d. se je dve leti po združitvi Zavarovalne družbe Adriatic d.d. in Zavarovalniške hiše Slovenica d.d. še bolj utrdila na visokem drugem mestu med zavarovalnicami na slovenskem trgu in dosegla 14,2-odstotni tržni delež. Za opravljanje svoje dejavnosti ima poslovanje organizirano na sedežu družbe v Kopru ter na devetih poslovnih enotah, ki so postavljene v vseh slovenskih regijah. Nenehno izboljšujejo ponudbo zavarovanj in se lotevajo vrste projektov za izboljšanje delovanja in poslovanja podjetja. V središče postavljajo zadovoljstvo zavarovanca in zaposlenih. Pomembno je tudi, da jo stranke poznajo kot prijazno zavarovalno družbo s sodobnimi storitvami. Celoten prodajni proces zavarovanj je usmerjen v osebno prodajo, saj se večina osebnih zavarovanj sklene preko le-te, ampak pri tem drugi instrumenti v podjetju niso zanemarljivi. Veliko pozornost namenjajo zaposlenim, saj jih stalno izobražujejo, motivirajo in nadgrajujejo komunikacijo. Njihovo znanje in delo pa prispevata k razvoju in dobrim poslovnim rezultatom. S skupnim delom, znanjem in prizadevanji bodo povečali trdnost in varnost podjetja ter ohranili in poglobili zaupanje zavarovancev in poslovnih partnerjev.
Ključne besede: Ključne besede: osebna prodaja, marketinško komuniciranje, osebna zavarovanja, zavarovalni zastopnik, zavarovalništvo.
Objavljeno: 17.06.2009; Ogledov: 2932; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (596,24 KB)

4.
PRIMERJAVA DRUGEGA STEBRA POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN ŠVICE
Vitomil Protner, 2009, diplomsko delo

Opis: Mnogo razvitih držav je zaradi demografske transformacije, ki smo ji priča zadnja desetletja, reformiralo svoje pokojninske sisteme, pri čemer jih je večina predstavila oziroma povečala vlogo naložbenih pokojnin. Pogoji za nadaljnjo uspešno širitev naložbenih pokojninskih shem oziroma drugega stebra zahtevajo dobro poslovanje pokojninskih skladov in uravnotežen regulativni okvir, ki izboljša javno zaupanje. Pri tem je še posebej pomembna zaščita zavarovancev, saj so gospodinjstva vedno bolj izpostavljena finančnim tveganjem zaradi naraščanja pokojninskih shem z določenimi prispevki. Slednje državam postavlja nove izzive tako pri institucionalni ureditvi kot pri regulaciji drugega stebra. Osnovne rešitve institucionalne ureditve drugega stebra se nanašajo na obveznost udeležbe, sistem pokojninskih shem ter na mehanizem financiranja. V obeh obravnavanih državah se tako drugi steber financira na osnovi zunanjega mehanizma. Tudi rešitve glede sistema pokojninskih shem so nedvoumne. Slovenija, ki je drugi steber uvedla v zadnjem desetletju, ima v veljavi pokojninsko shemo z določenimi prispevki, shemo z določenimi pravicami pa sploh ne pozna. Švica, ki je drugi steber uvedle daleč pred Slovenijo, sheme z določenimi pravicami sicer ima, vendar pa se njihov delež hitro zmanjšuje. Manj jasne pa so rešitve glede obveznosti udeležbe. Slovenija je tista, ki se ni odločila za obvezen drugi steber, vendar zaradi tega ne moremo reči, da gre za napačno odločitev, saj se je potrebno zavedati, da je tema o pokojninskih reformah politično izjemno občutljiva. Enostranski ukrepi so zato skoraj neizvedljivi, vse nacionalno soglasje pa je pogoj za postopno prilagoditev sistema spremenjenim demografskim spremembam. Rešitve, ki sta jih državi ubrali za ureditev aktualne problematike drugega stebra, se med seboj razlikujeta. Vsaka država ima namreč drugačne zgodovinske, gospodarske in politične predispozicije, ki so vplivale tudi na ureditev »problematičnih« področij drugega stebra. Regulativni okvir, tveganje za posameznika, omejitve investiranja, zajamčeno donosnost, izplačilo pokojnin, prakso nadzora in strukturo ter višino provizij, vse to so področja, ki jih obravnavani državi urejata na svoj način. Kljub temu pa obstajata tudi dve področji aktualne problematike, kjer se državi posložujeta enakih rešitev. Prenos pravic med posameznimi pokojninskimi načrti je namreč dovoljen pri obeh državah, poleg tega pa imata obe državi davčni režim, ki predstavlja neposredni davek na potrošnjo. Sicer pa ima vsaka država svoje specifike. Švica je tako ena izmed redkih držav z relativno zrelim drugim stebrom pokojninskega sistema, ki predstavlja velikokrat citiran primer. Glavne značilnosti ureditve drugega stebra predstavlja veliko število pokojninskih institucij ter visoka koncentracija članov med njimi. Švica ima tudi najbolj sproščen regulativni okvir izmed vseh držav, glavne pomanjkljivosti pa se nanašajo na razdrobljen nadzor in izključitev zaposlenih z nižjimi dohodki iz drugega stebra. V Sloveniji smo od uvedbe prostovoljnega prostega zavarovanja priča precejšnjemu porastu sredstev, vendar pa se slovenski sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja sedaj nahaja v fazi, ko je potrebno predstaviti nove spodbude tako zavarovancem skladov kot tudi upravljavcem. Potencialne zavarovance je namreč potrebno spodbuditi k vključenosti v drugi steber, že obstoječe zavarovance pa k višjemu plačevanju premij. Upravljavce pa je potrebno ponuditi takšne spodbude, da bi začeli s sredstvi upravljati na način, ki bi naložbeno strategijo čimbolj približal posameznemu zavarovancu. Vsaka pokojninska reforma in uvedba drugega stebra torej predstavlja obsežen poseg v gospodarstvo države, pozitivni učinki pa se praviloma pokažejo šele v daljšem obdobju. Specifične razmere v katerih se nahaja posamezna država in njeno gospodarstvo so privedle do tega, da je vsaka država razvila svoj, unikaten sistem tako drugega stebra kot tudi pokojninskega sistema na spl
Ključne besede: obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, I. steber, II. steber, III. steber, zavarovalnica, pokojninska družba, kapitalska zavarovanja, rentna zavarovanja
Objavljeno: 29.06.2009; Ogledov: 2473; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (458,71 KB)

5.
ZAVAROVANJE IN IZTERJAVA TERJATEV V NLB D.D. LJUBLJANA
Francka Biščak Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke pri svojem poslovanju večinoma razpolagajo z denarjem svojih komitentov, na drugi strani pa ta denar posojajo kreditojemalcem. Pri tem se banka sooča z različnimi tveganji, ki se med seboj prepletajo in so medsebojno povezana. Prav zato se pri svojem poslovanju ne odloča o tem ali bo tveganje sprejela ali ne, temveč o tem, v kolikšnem obsegu se mu bo izpostavila. Prav iz tega razloga banke aktivno prevzemajo in upravljajo s tveganji, saj jim to zagotavlja prihodek in obstoj. Spremljanje kreditnega tveganja in zagotavljanje kapitalske ustreznosti ne zadoščata več za učinkovito in varno poslovanje bank. Pri tem se moramo zavedati, da ima banka, ki aktivno upravlja s tveganji, precejšnjo konkurenčno prednost in s tem možnost ustvarjanja zahtevanih donosov. Tako je upravljanje s kreditnim tveganjem bistvenega pomena za uspešnost vsake finančne institucije, upravljanje s tveganji pa najpomembnejša bančna dejavnost, ki mora biti vgrajena v globalno politiko banke.
Ključne besede: ključne besede banka, tveganja, likvidnost, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, operativno tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, vrsta zavarovanja, slabe naložbe, izterjava.
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 3457; Prenosov: 655
.pdf Celotno besedilo (268,32 KB)

6.
ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI PODJEMNIKA MULTIMODALNEGA TRANSPORTA
Tomaž Lotrič, 2009, magistrsko delo

Opis: Promet je eden od temeljnih dejavnikov gospodarskega razvoja države in neustavljivega procesa globalizacije, ki je odvisen od modernizacije prometnih tokov in od sprejemanja novih oblik transporta tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Prav zaradi tega ima vedno večjo vlogo multimodalni transport, ki je najvišja razvita oblika transporta. Multimodalni transport predstavlja transport blaga od mesta, kjer je podjemnik multimodalnega transporta prevzel blago za transport pa vse do mesta predaje blaga, z uporabo najmanj dveh različnih načinov transporta, na osnovi ene pogodbe o multimodalnem transportu in enega dokumenta, ne glede na vrsto in število uporabljenih prevoznih sredstev. Ključni faktor optimalnega funkcioniranja multimodalnega transporta predstavlja podjemnik multimodalnega transporta. Ta mora, zaradi spleta nepredvidljivih okoliščin, zapletenosti poslovnih procesov, muhavosti narave in nepazljivosti, dobro organizirati in izvrševati multimodalni transport na vseh nivojih. Zaradi omenjenih nevarnosti in dejstvu, da se še vedno ne posveča dovolj pozornosti obvladovanju in strategiji zavarovanja odgovornosti podjemnika v multimodalnem transportu, ki bi skozi pregled obstoječe ureditve multimodalnega transporta z eno samo zavarovalno pogodbo krile vse vrste transporta in spremljajoče dejavnosti odgovornosti podjemnika multimodalnega transporta, je bilo treba podrobno raziskati področje in podati oceno ter predlog razvoja zavarovanja odgovornosti podjemnika multimodalnega transporta. Cilj pri tem je bil, da se skrbno oblikuje in afirmira model zavarovanja odgovornosti podjemnika multimodalnega transporta, ki bi ga lahko koristil predvsem podjemnik multimodalnega transporta in bi hkrati bil v dobrobit številnim gospodarskim subjektom, ki so posredno ali neposredno vpleteni v multimodalni transport.
Ključne besede: Transportno zavarovanje, multimodalni transport, podjemnik multimodalnega transporta, sistemi odgovornosti podjemnika multimodalnega transporta, sistem mednarodnega kasko zavarovanja v multimodalnem transportu, sistem mednarodnega zavarovanja blaga v multimodalnem transportu, sistem zavarovanja odgovornosti podjemnika v multimodalnem transportu, multimodalna infrastruktura, multimodalna suprastruktura, multimodalni intelektualni kapital, multimodalne informacijske tehnologije, sodobne multimodalne tehnolog
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3950; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
8.
9.
10.
STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA PRI NAKUPU IN PRODAJI NEPREMIČNIN
Aljaž Ferletič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v uvodnih poglavjih opisuje osnovne dileme potrošnikov pri trgovanju z nepremičninami. Pri tem primerja rizike, ki se pojavljajo, kadar se odločijo nakup ali prodajo izvesti brez pomoči strokovnjakov z možnostmi njihovega izničenja, kadar k poslom vključijo različne strokovnjake. V nadaljevanju so podani osnovni pravni pojmi in instituti, ki se pojavljajo ob nepremičninskih transakcijah ter njihova umeščenost v slovenskem pravnem redu. V jedru naloge so podani obligacijskopravni in stvarnopravni instituti, ki lahko služijo kot zavarovanja pri trgovanju z nepremičninami. Pri tem so poleg teoretične osnove institutov podane še nekatere možnosti njihove aplikacije za utrditev nepremičninske transakcije. Najprej so na kratko obravnavani obligacijskopravni instituti, ki lahko služijo kot zavarovanja pri nakupu in prodaji nepremičnine. Tem sledijo stvarnopravna zavarovanja, kjer je opisana možnost pridržanja zemljiškoknjižnega dovolila, hipoteka, predznambe in zaznambe ter zemljiški dolg. Hipoteka v nalogi zavzema osrednje mesto, saj se od stvarnopravnih zavarovanj v slovenskem pravnem prostoru najpogosteje pojavlja. Prav tako so pri hipoteki razložena najpomembnejša načela stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Na koncu naloge je opisan zemljiški dolg, ki pa je opisan izključno na teoretični podlagi.
Ključne besede: zavarovanja pri trgovanju z nepremičninami, nakup in prodaja nepremičnin, stvarnopravna zavarovanja, zadržanje zemljiškoknjižnega dovolila, hipoteka, predznamba, zaznamba, zemljiški dolg
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2281; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (304,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici