| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 92
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Fiduciarni prenos lastninske pravice
Ana Krajtner, 2020, magistrsko delo

Opis: Poglavitna funkcija zavarovanj je v zavarovanju upnikove terjatve nasproti dolžniku. Na področju stvarnopravnih zavarovanj, so se fiduciarna zavarovanja pojavila predvsem zaradi novih potreb prakse v povezavi z neustreznostjo ročne zastave. Fiduciarno lastnino lahko pravno opredelimo kot lastninsko pravico, ekonomsko gledano pa se le ta bolj približa zastavni pravici. Fiduciarni prenos je zaupna, neakcesorna in neposestna oblika zavarovanja, katerega največja prednost je, da lahko dajalec zavarovanja premičnino, ki je predmet zavarovanja, še naprej nemoteno uporablja. Pri fiduciarnem prenosu lastninske pravice, se fiduciarju praktično prizna hibridna lastninska pravica. Rečemo, da gre za prenos polne pravice. Fiduciarna zavarovanja podelijo fiduciarju več pravne oblasti nad predmetom zavarovanja, kot je to nujno za potrebe zavarovanja in zato mora pravni red ta presežek oblasti nad stvarjo kompenzirati v postopkih izvršbe in stečaja. Fiduciarju se v primeru stečaja fiducianta prizna zgolj ločitvena pravica, kar pomeni nekoliko manj od polnega imetništva lastnine. V primeru izvršbe pa lahko fiduciar ugovarja nedopustnost izvršbe na fiduciarno prenešeni lastnini proti upnikom fiducianta. Tak ugovor pa je po kvaliteti nekoliko bližje izločitveni in ne ločitveni pravici. Neposestna zastavna pravica se od fiduciarnega prenosa razlikuje predvsem po tem, da je zastavna pravica nesamostojna pravica, ki je akcesorna terjatvi, ki jo varuje. Pri fiduciarni lastnini pa gre za obliko polne lastnine. Fiduciarju pripada nad predmetom prenosa nekoliko več pravne oblasti kot zastavnemu upniku. V zvezi z akcesornostjo je pomembno poudariti, da SPZ ureja tako neakcesorni fiduciarni prenos, kot tudi pogojni prenos pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Pri tem je za pogojni prenos mogoče trditi, da se nekoliko približa neposestni zastavni pravici.
Ključne besede: fiduciarna zavarovanja, premičnina, neakcesornost, prenos lastninske pravice v zavarovanje, neposestna zastavna pravica.
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 220; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (641,48 KB)

2.
Zavarovanje denarnih terjatev z zastavitvijo delnic kot primer finančnih zavarovanj terjatev
Luka Ščančar, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja se pogosto srečujejo s slabo plačilno disciplino nasprotnih pogodbenih strank. Prihodki od prodaje pa predstavljajo ključen vir za nemoteno izvajanje poslovnega procesa. Ker velik delež prodaje predstavlja prodaja na odloženo plačilo, je zagotavljanje rednega izpolnjevanja obveznosti plačil s strani dolžnikov in na ta način zagotovljene likvidnosti za podjetje ključnega pomena. V poslovni praksi so prisotne številne oblike finančnih zavarovanj in instrumenti zavarovanj terjatev, ki zavarujejo upnika pred tveganjem neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Med stvarnimi zavarovanji sta po uporabi v poslovni praksi najpogostejša zastava nepremičnine in zastava vrednostnih papirjev. Uporaba slednje še posebej skokovito narašča v najrazvitejših svetovnih tržnih gospodarstvih kot tudi v Sloveniji. V primerjavi z ostalimi oblikami zavarovanj terjatev je zastava vrednostnih papirjev, natančneje delnic kot oblike finančnega zavarovanja terjatev, v številnih pogledih optimalnejši način zavarovanja, ki zastavnemu upniku prinaša mnoge prednosti pred ostalimi načini zavarovanj. Uporabe finančnih zavarovanj terjatev se poslužujejo predvsem večja podjetja, katerih znaten del poslovanja predstavlja poslovanje s tujino in neznanimi kupci. Ob uporabi finančnih zavarovanj pri takšnem načinu poslovanja so ta podjetja izpostavljena tudi številnim novim poslovnim in pravnim tveganjem, katerih obvladovanje pa se razvija v skladu z razvojem finančnih zavarovanj. S sklenjenim finančnim zavarovanjem podjetje pridobi zagotovilo za plačilo in si tako zagotovi možnost večjega obseg poslovanja in višjo stopnjo likvidnosti.
Ključne besede: Terjatve, finančna zavarovanja, zavarovanja terjatev, vrednostni papirji, zastavitev delnic.
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (651,91 KB)

3.
Zadovoljstvo in zvestoba uporabnikov storitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj
Žan Jug, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo dva konstrukta, ki sta ključna za obstoj, razvoj in rast podjetja oz. organizacije, to sta zadovoljstvo in zvestoba. Po pregledu izsledkov empiričnih raziskav smo prišli do sklepa, da je smiselno konstrukta obravnavati na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Gre za področje, ki je relativno slabo raziskano predvsem v smeri teh dveh konstruktov. V okviru magistrskega dela nas torej zanima, v kakšni meri so uporabniki storitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj zadovoljni in zvesti. V ta namen smo povzeli več različnih avtorjev z definicijami na področju konstrukta zadovoljstva in zvestobe ter v empiričnem delu sami izmerili oba konstrukta. Po mnenju mnogih avtorjev gre za dva nerazdružljiva konstrukta, ki sta povezana in predstavljata cilj vsake organizacije. Zadovoljstvo torej predstavlja enega izmed najpomembnejših in tudi najvplivnejših predhodnikov zvestobe. Pri zadovoljstvu gre za široko obravnavan konstrukt, ki ga avtorji pogosto opredeljujejo kot stopnjo človekovega počutja, kjer primerjajo med pričakovanji in zaznanim delovanjem storitve ali izdelka v ponakupni fazi. V tej primerjavi se nam oblikuje stopnja zadovoljstva, ki lahko vodi v zvestobo ali pa pride do nezadovoljstva, kjer ima uporabnik lahko več odzivov. Predvsem pa je kakovost storitev pomembna za kasnejšo stopnjo zadovoljstva, kar pišejo različni avtorji in kar smo ugotovili tudi v empiričnem delu. Ker gre pri zadovoljstvu za enega izmed najvplivnejših predhodnikov zvestobe, je ta stopnja pomembna za organizacijo. Po mnenju mnogih avtorjev gre pri zvestobi za neko stališče, občutek navezanosti in prihodnjo namero, ki se izraža najpogosteje v ponovnih nakupih in priporočilih. Tako zvestobo povežemo z vedenjskimi odločitvami, pri katerih pa mora obstajati tudi čustvena komponenta, da gre za resnično pravo zvestobo in lahko opredelimo to kot vedenjsko – čustveni proces. V magistrskem delu smo na podlagi teh teoretičnih opredelitev preverjali oba konstrukta s pomočjo ankete in kasneje obdelanih podatkov s SPSS programom. Naredili smo opisno statistiko ter za potrebe preverjanja hipotez različne teste. Od štirih hipotez, smo dve sprejeli in dve zavrnili.
Ključne besede: Zadovoljstvo, zvestoba, dopolnilna zdravstvena zavarovanja, nezadovoljstvo
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
Zavarovanje cestnih vozil v Sloveniji
Vinko Rebula, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V današnjem času se število cestnih vozil v Sloveniji iz dneva v dan povečuje. Tako so premoženjska tveganja pri odgovornosti uporabe motornih vozil skoraj neizogibna za vsakega voznika. Zelo pomembno je obvladovanje teh tveganj, ki nastanejo pri uporabi cestnih vozil. V ta namen, da bi se uporabniki vozil zaščitili pred tveganji, zavarovalnice v Sloveniji ponujajo različne vrste zavarovanj. V Sloveniji so nekatera zavarovanja zakonsko določena, medtem ko so druga zavarovanja prostovoljna. Za uporabnike vozil je obvezno skleniti zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Kasko zavarovanja niso obvezna, vendar zagotavljajo povrnitev škode v primeru nezgode. Prav tako je zelo pomembno, da je sklenitelj zavarovanja pred podpisom zavarovalne pogodbe seznanjen z riziki in nevarnostmi v primeru neustreznega zavarovanja. V Sloveniji je v zadnjih letih močno naraslo tudi število zavarovalniških goljufij, s katerimi se želijo posamezniki ali organizirane združbe dokopati do nezakonitega izplačila iz naslova zavarovanj. V ta namen so zavarovalnice sprejele vrsto ukrepov, s katerimi poskušajo preprečiti takšna dejanja.
Ključne besede: zavarovalništvo, obvezna zavarovanja v cestnem prometu, kasko zavarovanja cestnih vozil, zavarovalna pogodba, zavarovalniške goljufije, premija, cestna vozila
Objavljeno: 30.07.2019; Ogledov: 541; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

5.
Zavarovanje transportnih sredstev s poudarkom na cestnem prometu
Uroš Kondić, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo in delovanje zavarovalnic ter zavarovalnih vrst. Podrobneje je izpostavljeno področje zavarovanja transportnih sredstev. Predstavljeni so s pomočjo praktičnih primerov, s katerimi smo se srečali v podjetju Doli d.o.o. Del vsakega podjetja je namreč tudi zavarovalništvo, ki je ključnega pomena za zagotavljanje ekonomske potrebe po varnosti z zaščito premoženja pred izpostavljenimi riziki. V prvem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča. Najprej je opredeljen pojem zavarovanja. Nato so predstavljene vrste zavarovanja, ki se uporabljajo pri zavarovanju blaga v cestnem transportu in še katero zavarovanje lahko sklenemo, da bi se tovorno vozilo, kot osnovno sredstvo v podjetju, zavarovalo. Predstavljena je razlika med posameznimi zavarovalnimi vrstami ter prednosti le-teh. Prav tako je predstavljena ena izmed problematik, s katerimi se zavarovalnice srečujejo pri zavarovanju v cestnem prometu, in sicer zavarovalniške goljufije, ki pa imajo velik vpliv na poslovanje zavarovalnic. V drugem delu diplomskega dela so navedene ugotovitve glede urejenosti zavarovanja znotraj podjetja. Prikazane so tudi razlike med višino vplačanih premij ter izplačanih škod. V zaključku je prikazan praktičen primer škodnega dogodka, kjer so razvidne ugotovitve diplomskega dela.
Ključne besede: zavarovalništvo, obvezna zavarovanja v prometu, dodatna zavarovanja transportnih sredstev, premija, škodni primer
Objavljeno: 24.01.2019; Ogledov: 546; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Fiduciarna razmerja v stečaju
Maja Platnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Razlog za sklenitev fiduciarnih poslov je največkrat v zavarovanju, zato za takšne oblike zavarovanj uporabljamo izraz fiduciarna zavarovanja. Med tipična fiduciarna zavarovanja uvrščamo prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje in prenos finančnih instrumentov v zavarovanje. Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je zaupnost razmerja, neakcesornost in možnost zunajsodne uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja. Nadaljnja značilnost fiduciarnih zavarovanj je prenos »polne« pravice, saj fiduciar na predmetu zavarovanja pridobi popolno imetništvo oziroma popolno lastninsko pravico. Fiduciarna zavarovanja tako dajejo več pravne oblasti, kot je to gospodarsko potrebno, zato pravni red ta presežek oziroma preobdarovanost kompenzira v primeru stečaja. Fiduciarju se v primeru fiduciantovega stečaja prizna manj kot polno imetništvo oziroma polna lastninska pravica, in sicer le ločitvena pravica. V primeru neplačevitosti fiducianta, fiduciarna zavarovanja gravitirajo k pravnim učinkom zastavne pravice in ne k polnemu imetništvu oziroma polni lastninski pravici. Temu ustrezen je tudi pravni položaj fiducianta v primeru stečaja fiduciarja. Fiduciantu je namreč priznan položaj izločitvenega upnika. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico ter na izločitveno pravico. Uveljavitev ločitvene pravice se lahko opravi v sodnem postopku ali pa v zakonsko določenih primerih tudi izvensodno. V primerih fiduciarnih zavarovanj je mogoča izvensodna prodaja, ki zagotavlja hitrejše poplačilo zavarovane terjatve, in ne vsebuje stroškov, ki so povezani z vodenjem sodnega postopka.
Ključne besede: fiduciarna zavarovanja, prenos lastninske pravice v zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje, prenos finančnih instrumentov v zavarovanja, insolventnost, stečaj, izločitvena pravica, izločitveni upnik, ločitvena pravica, ločitveni upnik
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 1524; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (629,93 KB)

7.
Hipoteka kot sredstvo zavarovanja kreditov fizičnih oseb
Sara Sotlar, 2018, magistrsko delo

Opis: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah in med drugim služi kot priljubljena vrsta zavarovanja kreditov bank in hranilnic, predvsem pri višjih izpostavljenostih posameznih komitentov. Hipoteka nudi zastavnemu upniku precej trdno obliko zavarovanja, saj je tržna vrednost nepremičnine vnaprej ocenjena in dokaj stabilna. Banke v primeru zavarovanja kreditov s hipoteko težijo k temu, da so pogodbe sklenjene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj imajo v primeru neplačila terjatve zavarovane s hipoteko možnost takoj zahtevati realizacijo hipoteke v izvršilnem postopku. Nekatere posebnosti veljajo le pri maksimalni hipoteki, ki ni neposredno izvršljiva, saj varuje celotno upniško-dolžniško razmerje iz katerega bodo določene terjatve šele nastale. Lahko pa so neposredno izvršljive posamezne konkretne terjatve, ki izvirajo iz razmerja, ki je zavarovano z maksimalno hipoteko. Hipoteka je stvarnopravno zavarovanje, ki učinkuje erga omnes in s katerim upnik zavaruje vrstni red poplačila svoje terjatve v primeru neplačila. Pri vpisu hipoteke se zaznamuje tudi neposredna izvršljivost in opiše zavarovan terjatev. V toku kreditnega razmerja pa lahko pride do določenih sprememb pri zavarovani terjatvi kot so na primer sprememba dobe odplačila, sprememba obrestne mere itd. V primeru povišanja obrestne mere pomeni, da se mora povečati tudi hipotekarno jamstvo, zato je za takšno spremembo potrebno vpisati novo hipoteko. Ker je hipoteka akcesorna pravica je njen prenos mogoče le skupaj z zavarovano terjatvijo. Hipoteka preneha v primeru plačila zavarovane terjatve, če je ji upnik odpove, zaradi konsolidacije ali pa v primeru neplačila terjatve zavarovane s hipoteko v postopku prisilne prodaje. Razlikujemo prenehanje hipoteke v materialnem in formalnem smislu. Hipoteka preneha v materialnem smislu zaradi razlogov, ki so našteti zgoraj, v formalnem smislu pa šele ko se predlaga izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
Ključne besede: hipoteka, maksimalna hipoteka, sredstvo zavarovanja, neposredna izvršljivost, vrstni red hipoteke, akcesorna pravica, prenos hipoteke, prenehanje hipoteke
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 746; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (591,99 KB)

8.
Postopek za izdajo predhodne odredbe z analizo sodne prakse
Ksenija Šalamon, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga postavlja v ospredje izvršilni postopek, bolj natančno postopek zavarovanja. Eno od sredstev zavarovanja so tudi predhodne odredbe, ki bodo v nalogi podrobneje predstavljene. Predstavila bom postopek izdaje predhodne odredbe, pogoje za izdajo in vrste predhodnih odredb. Predhodne odredbe so ukrep sredstva zavarovanja, ki je učinkovito za upnike, saj z njimi zavarujejo svojo terjatev za primer nevarnosti, če bo uveljavitev njihove terjatve onemogočena ali otežena. Gre za sredstvo zavarovanja, ki se uveljavi na predlog upnika in je časovno omejeno. Namen ukrepov zavarovanja je, da se z njimi zagotovi možnost oprave prihodnje izvršbe, to je potem, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, ampak ta še ni izvršljiva . Predhodne odredbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki je bil do zdaj že večkrat noveliran. Ampak za institut predhodnih odredb sta pomembni samo noveli I in J. Navedeni noveli pomenili spremembo glede domnevane nevarnosti, pristojnosti in vrste predhodnih odredb. Zadnja novela, to je L, pa je dodala še eno sodbo, na podlagi katere se domneva, da je podana nevarnost. Področje predhodnih odredb lahko navežemo tudi na področje stečaja. Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, to je novela F , je uredila vprašanje, kaj pomeni uvedba stečaja na področju zavarovanja. Določila je, da se z trenutkom uvedbe stečaja ustavi postopek s predhodno odredbo in se razveljavijo vsa dejanja, ki so bila opravljena v tem postopku.
Ključne besede: predhodne odredbe, pogoji za predhodne odredbe, sredstva zavarovanja, izvršilni postopek, novele Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 1083; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (838,70 KB)

9.
Anerkennung und Vollstreckung ausländischer Mobiliarsicherheiten in Südosteuropa
Meliha Povlakić, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Priznanje in izvršitev tujih stvarnopravnih zavarovanj na premičninah v jugovzhodni Evropi Ne glede na nekatere nove tendence oz. ureditve v mednarodnem stvarnem pravu ali na nadnacionalni ravni, velja v državah nekdanje Jugoslavije za vse stvarne pravice (vključno z neposestnimi stvarnopravnimi zavarovanji) le klasično kolizijsko pravilo lex rei sitae. V pravni ureditvi tako ni razlikovanja med ustanovitvijo, učinki proti tretjim ter prioriteto v razmerju do ostalih imetnikov stvarnih pravic na isti stvari. V zvezi s tem Bosna in Hercegovina predstavlja izjemo, saj sprejema posebne zakonodajne rešitve za reševanje t. i. conflict mobile za čezmejna neposestna stvarnopravna zavarovanja. Bosansko- hercegovske rešitve, ki sicer izrecno omogočajo preoblikovanje tujih stvarnopravnih zavarovanj v njihov bosansko-hercegovski ekvivalent in njihovo novo registracijo v BiH, rešujejo zgolj majhen del kompleksne problematike imenovane conflit mobile na področju čezmejnih neposestnih stvarnopravnih zavarovanj. V zvezi stem bi bila potrebna korenitejša reforma kolizijskih pravil, po možnosti po UNCITRAL-ovem modelu, četudi bi to pomenilo, da bi bilo treba sprejeti obsežna in kompleksna kolizijska pravila. Obseg kolizijskih pravil je tudi znamenje, da na tem področju obstajajo številne težave. Pri tem se ne sme spregledati, da bi imela rešitev le-teh izjemen pomen na področju kreditiranja in učinkovtejše izterjave dolgov.
Ključne besede: stvarno pravo, zavarovalno pravo, stvarnopravna zavarovanja, terjatve, dolgovi, izterjava, izvršilni postopek, mednarodno pravo, kolizije zakonov, Bosna in Hercegovina
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 270; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (157,51 KB)

10.
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov kot sredstvo za poenostavljeno izterjavo čezmejnih denarnih terjatev
Sara Antić, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavan evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Gre za nov evropski institut, ki ga je v slovenski pravni red prinesla Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se je začela uporabljati 18. 1. 2017. Gre za ukrep, s pomočjo katerega lahko upniki dosežejo zamrznitev bančnih računov svojih dolžnikov v katerikoli izmed sodelujočih držav članic Evropske unije. V uvodnem poglavju so predstavljeni teoretični vidiki naloga za zamrznitev, kot jih določa Uredba (EU) št. 655/2014, in analiza Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) s poudarkom na dodanem 25. poglavju z naslovom »Čezmejna zamrznitev bančnih računov«, ki je bilo dodano, da bi omogočilo učinkovitejše izvajanje Uredbe (EU) št. 655/2014. V nadaljevanju se magistrsko delo ukvarja z ukrepi zavarovanja po prenovljeni Uredbi (EU) št. 1215/2012 in nacionalnima ukrepoma zavarovanja (začasna in predhodna odredba), pri čemer je poudarek na sodni praksi slovenskih sodišč. Zadnje poglavje je namenjeno primerjavi naloga za zamrznitev z že uveljavljenimi ukrepi zavarovanja po Uredbi (EU) št. 1215/2012 in ukrepi zavarovanja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Bralec tega dela lahko spozna pomen in namen naloga za zamrznitev, njegovo uporabnost v vsakdanji praksi ter razmerje z nacionalnimi ukrepi zavarovanja in njihovo čezmejno izvršitvijo pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 655/2014.
Ključne besede: evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, nalog za zamrznitev, blokada bančnega računa, začasna odredba, predhodna odredba, začasni ukrepi, ukrepi zavarovanja, postopek ex parte, čezmejni primer, izvršba
Objavljeno: 20.07.2018; Ogledov: 966; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici