Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi smo prikazali postopek ob uvedbi novega produkta v zavarovalništvu in analizo rezultatov anketnega vprašalnika. V prvem delu diplomske naloge smo na osnovi domače in tuje literature podali teoretična izhodišča in obrazložili zgodovino zavarovalništva v svetu in Sloveniji, predstavili izbrano zavarovalnico, ki ji bomo podali predlog za uvedbo novega produkta, ter opisali proces uvedbe novega produkta. V drugem delu smo se osredotočili na izbor novega produkta, in sicer demence, ki smo jo podrobneje analizirali, opisali ter izvedli anketo. Na podlagi analize rezultatov anketnega vprašalnika smo prišli do zaključka, da se vedno več ljudi zaveda, v kakšnem porastu je bolezen demenca in kaj to pomeni za oskrbo. Ta bolezen prinese s seboj tudi stroške, ki se jih anketiranci v večini zavedajo. Zato je uvedba tovrstnega produkta smotrna. Za državo je to preveliko breme in ljudje bomo morali večji del tovrstnih stroškov kriti sami. Težava je v premajhnih pokojninah, ki ne zadostujejo za dostojno preživljanje starosti, kaj šele z diagnozo demence. Domovi za starejše so že brez popolne oskrbe, ki je seveda najdražja, dovolj dragi, da nekomu z nizko pokojnino predstavljajo problem. Delež pri oskrbi se delno krije iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kar pa je absolutno premalo, da bi si lahko oseba z minimalno pokojnino in diagnozo demence, pri kateri ni več samostojna, lahko sama pokrila stroške. Zato v večini primerov svojci plačujejo razliko, ki je potrebna, da je lahko bolna oseba v domu. Diplomsko delo je pokazalo, da je uvedba novega produkta, zavarovanja demence, smiselna in na slovenskem trgu potrebna, saj je na podlagi analize trga izraženo mnenje, da bi potencialni zavarovanci novo ponujeno zavarovanje kupili. Zavarovanci bi imeli na ta način zagotovljeno rento ali pa bi zavarovalnica institucijam, ki nudijo oskrbo zavarovancem, nakazovala delež, ki bi ga bilo potrebno doplačati v primeru premajhne pokojnine. S tem bi zavarovanci razbremenili svojce, potencialne stroške zdravljenja in oskrbe oziroma bi si sami omogočili brezskrbno oskrbo v starosti.
Ključne besede: zavarovalništvo, zavarovalniški produkti, analiza, demenca
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 887; Prenosov: 119
Celotno besedilo (922,73 KB)

Opis: Slovenija na področju bančnega zavarovalništva še ni dosegla ravni razvitosti držav, ki je značilen za starejše članice skupnega evropskega prostora. Danes večina slovenskih bank preko svojih okenc ponuja bančno zavarovalniške storitve, ki pa jih je večina za enkrat omejena na ponujanje različnih vrst življenjskih zavarovanj. Od teh je najbolj razširjena ponudba življenjskih zavarovanj, kjer zavarovalec prevzema naložbeno tveganje (t.i. »Unit—linked Life Insurance«). Banke pa postopoma že uvajajo trženje raznih oblik premoženjskih zavarovanj (avtomobilsko odgovornost, zavarovanje stanovanjskih objektov in premičnin itd.). Omenjena zavarovanja so zelo kompleksna in se banke z njimi posredno verjetno ne bodo nikoli ukvarjale (denimo zaradi načina likvidacij škod), so pa možne izpeljanke. Banke bodo morale najti upravljavce škod, se povezati s klicnimi centri (kamor lahko stranke pokličejo ob nezgodi) in asistenčnimi družbami (ki urejajo stvari za zavarovance). Iz diplomskega dela lahko povzamemo, da se slovenski trg bančno zavarovalniških produktov razvija in ima še veliko potenciala. Slovenski potrošnik potrebuje in si želi bančno zavarovalniških storitev tako zaradi načina življenja, kateremu smo priča kot tudi zaradi demografskih sprememb. Še posebej se potencial za banke kaže na področju dopolnilnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja in pokojninskih zavarovanj.
Ključne besede: banke, zavarovalnice, bančno zavarovalništvo, perspektiva bančnega zavarovalništva, razvoj bančnega zavarovalništva, zavarovalniški produkti.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2010; Ogledov: 2654; Prenosov: 259
Celotno besedilo (357,68 KB)