Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V današnjem času se število cestnih vozil v Sloveniji iz dneva v dan povečuje. Tako so premoženjska tveganja pri odgovornosti uporabe motornih vozil skoraj neizogibna za vsakega voznika. Zelo pomembno je obvladovanje teh tveganj, ki nastanejo pri uporabi cestnih vozil. V ta namen, da bi se uporabniki vozil zaščitili pred tveganji, zavarovalnice v Sloveniji ponujajo različne vrste zavarovanj. V Sloveniji so nekatera zavarovanja zakonsko določena, medtem ko so druga zavarovanja prostovoljna. Za uporabnike vozil je obvezno skleniti zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Kasko zavarovanja niso obvezna, vendar zagotavljajo povrnitev škode v primeru nezgode. Prav tako je zelo pomembno, da je sklenitelj zavarovanja pred podpisom zavarovalne pogodbe seznanjen z riziki in nevarnostmi v primeru neustreznega zavarovanja. V Sloveniji je v zadnjih letih močno naraslo tudi število zavarovalniških goljufij, s katerimi se želijo posamezniki ali organizirane združbe dokopati do nezakonitega izplačila iz naslova zavarovanj. V ta namen so zavarovalnice sprejele vrsto ukrepov, s katerimi poskušajo preprečiti takšna dejanja.
Ključne besede: zavarovalništvo, obvezna zavarovanja v cestnem prometu, kasko zavarovanja cestnih vozil, zavarovalna pogodba, zavarovalniške goljufije, premija, cestna vozila
Objavljeno v DKUM: 30.07.2019; Ogledov: 1303; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Splošni pogoji poslovanja (pogodbe) stranko zavezujejo, če so ji bili znani ali bi ji morali biti znani, pogoj pa je, da so objavljeni na običajen način. V potrošniških pogodbah se pravni standard običajne objave presoja strožje, v primeru zavarovalne pogodbe pa je izpolnjen- splošni pogoji morajo biti zavarovancu izročeni. Splošni pogoji morajo biti v pogodbenem jeziku ali takem, ki ga nasprotna stranka razume, veljajo pa tudi v drugem jeziku, če jih je nasprotna stranka v medsebojni praksi vedno sprejemala. Objava na spletu bo zadoščala v primeru izrecne privolitve v splošne pogoje, v primeru domnevane privolitve pa bo objava na spletu zadoščala le izjemoma, če je bila pogodba sklenjena elektronsko. Kadar si splošni pogoji strank nasprotujejo, se uporabijo splošna pravila o sklenitvi pogodbe- veljajo tisti splošni pogoji, ki so bili del sprejete ponudbe. Enostranska sprememba splošnih pogojev vpliva na bodoča pogodbena razmerja, razen v kolikor ne obstaja drugačna volja strank. Za določila splošnih pogojev veljajo vsi ničnostni razlogi, kateri veljajo sicer, nična pa so tudi, kadar nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem. Določila v potrošniških pogodbah so nična tudi, kadar so nepoštena, medtem ko glede na OZ lahko sodišče nepravična ali pretirano stroga določila na zahtevo stranke zavrne. Določila so nepravična (nepoštena) ali pretirano stroga predvsem takrat, kadar izključujejo obveznost oziroma odgovornost stranke, ki je pripravila splošne pogoje (pri čemer so zelo pogosti primeri, kadar zavarovalnica izključitev opre na vzročno zvezo oziroma pogodbeno domnevo vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca in nastalim zavarovalnim primerom), ali pa kadar nasprotni stranki nalagajo dodatne obveznosti. Presoja je odvisna od posamičnega primera, vsa nepravična ali pretirano stroga določila pa imajo skupno lastnost- stranki jemljejo oziroma omejujejo različne pravice, ki ji pripadajo iz pogodbe. Skupna lastnost vseh mednarodnih ali evropskih aktov, ki so obravnavani primerjalno z določili OZ- CISG, PICC, PECL, DCFR in Direktiva 93/13/EGS, je teženje k poenotenju pogodbenega prava in iskanju skupnih rešitev, kar zagotavlja večjo pravno varnost strank v mednarodnem prometu. Splošna ugotovitev glede primerjave določil OZ in določil (oziroma njihove razlage) zgoraj navedenih aktov bi bila, da slednji vprašanja splošnih pogojev, ki jih ureja tudi OZ, urejajo podobno, vendar pa nekateri urejajo tudi vprašanja, ki jih OZ ne naslavlja izrecno, kar je zagotovo posledica sledenja poslovni praksi.
Ključne besede: splošni pogoji poslovanja, dobri poslovni običaji, kavza, pravni standard, potrošniška pogodba, zavarovalna pogodba, delna ničnost.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2019; Prenosov: 374
Celotno besedilo (809,78 KB)

Opis: V diplomskem delu je z vidika ureditve socialnih zavarovanj raziskano vprašanje, ali je zakonodajalec s sprejetjem nove ureditve vzpostavil neenako obravnavanje edinega družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba enoosebne družbe, v primerjavi s samostojnim podjetnikom, čeprav sta oba v podobnem položaju z vidika upravljanja ter sprejemanja odločitev. V uvodnih poglavjih so predstavljeni pojmi socialna varnost, socialna zavarovanja in statusno-pravna ureditev samostojnega podjetnika ter družbenika poslovodne osebe enoosebne družbe. Obravnavana je tudi sodba Vrhovnega sodišča RS o nedopustnosti sklenitve delovnega razmerja poslovodne osebe in hkrati edinega družbenika s svojo družbo. Nadalje so prikazane zakonske podlage vključitve v socialna zavarovanja, tako za samostojnega podjetnika kot tudi za edinega družbenika poslovodno osebo. Pojasnjene so zavarovalne osnove, s katerimi se določi višina prispevkov socialnih zavarovanj. V zadnjem delu naloge pa je s primerjavo vključitve v socialna zavarovanja argumentirano stališče do primernosti zakonske ureditve sklepanja pogodb o zaposlitvi družbenikov poslovodnih oseb z njihovimi družbami.
Ključne besede: družbenik poslovodna oseba, enoosebna družba, samostojni podjetnik, socialna varnost, socialna zavarovanja, zavarovalna osnova, višina prispevkov, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno v DKUM: 06.07.2015; Ogledov: 1662; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1009,29 KB)

Opis: V svojem diplomskem delu sem pozornost usmerila na dve ključni stvarnopravni obliki zavarovanja plačil. Posojilodajalec pravzaprav nikdar ni zanesljivo prepričan, da mu bo znesek, dan posojilojemalcu, v celoti povrnjen. Stvarnopravni zakonik je tako s 1. 1. 2003 v slovenski pravni red vnesel dve novi, moderni obliki zavarovanja plačil oziroma terjatev. V prvi polovici diplomskega dela sem pozornost posvetila slovenski pravni ureditvi maksimalne hipoteke in zemljiškega dolga, v drugem delu pa sledi proučitev tuje pravne ureditve obeh institutov, in sicer hrvaške ureditve maksimalne hipoteke ter nemške ureditve zemljiškega dolga. Maksimalna hipoteka služi za zavarovanje terjatev, ki še niso nastale oziroma v trenutku nastanka njihova višina še ni znana. Tako posojilojemalec oziroma lastnik obremenjene nepremičnine ter posojilodajalec oziroma upnik skleneta zastavno pogodbo, s katero se stranki izrecno dogovorita, da bosta na nepremičnini ustanovili maksimalno hipoteko za zavarovanje terjatev. Formalno gledano pa maksimalna hipoteka seveda nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Maksimalna hipoteka ima tudi to prednost, da preneha šele s prenehanjem temeljnega upniško-dolžniškega razmerja. To pomeni, da bo lahko hipotekarni upnik ne glede na to, koliko terjatev je in bo nastalo iz takega razmerja, zahteval realizacijo maksimalne hipoteke, dokler bo obstajalo temeljno upniško-dolžniško razmerje. Drug v diplomi predstavljen institut za zavarovanje terjatev je zemljiški dolg. Temeljna oziroma bistvena razlika med zemljiškim dolgom in maksimalno hipoteko je v akcesornosti. Zemljiški dolg ni, za razliko od maksimalne hipoteke, odvisen od obstoja terjatve in se tako lahko prenaša brez terjatve, lahko se ga samostojno zastavi, po poplačilu terjatve se lahko uporabi za zavarovanje novih terjatev itd. Načeloma se ga ustanovi za zavarovanje terjatev (t. i. zavarovalni zemljiški dolg), čeprav je možno ustanoviti tudi t. i. izolirani zemljiški dolg. Vsak zemljiški dolg, ki ga lastnik obremenjene nepremičnine ne ustanovi za zavarovanje terjatev, je izolirani zemljiški dolg. Zemljiški dolg je uveljavljen predvsem v nemški pravni praksi. V slovenskem pravu je še zmeraj hipoteka tista, ki se je poslužujejo posamezniki za zavarovanje terjatev pa tudi banke. V Nemčiji banke za zavarovanje terjatev uporabljajo izključno zemljiški dolg. Ob ustanovitvi zemljiškega dolga sodišče izstavi tudi zemljiško pismo, ki je vrednostni papir in v slovenskem pravnem redu predstavlja izvršilni naslov. Nemško pravo pa poleg pisemskega zemljiškega dolga pozna tudi t. i. knjižni zemljiški dolg, pri katerem pa se zahteva samo vpis v zemljiško knjigo. Ena izmed glavnih negativnih lastnosti zemljiškega dolga, ki je najverjetneje tudi vzrok za manjše zanimanje njegove uporabe za zavarovanje terjatev v Sloveniji, je nevarnost, da bo upnik, ki je imetnik zemljiškega dolga, kršil obligacijsko zavarovalno pogodbo, katere stranka je, in bo zemljiški dolg prenesel na tretjo osebo. Res pa je, da upnik v tem primeru odškodninsko odgovarja.
Ključne besede: maksimalna hipoteka, zastavna pogodba, notarska maksimalna hipoteka, temeljno upniško-dolžniško razmerje, zemljiški dolg, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, akcesornost, zemljiško pismo, izvršilni naslov, zavarovalna pogodba
Objavljeno v DKUM: 15.04.2013; Ogledov: 4979; Prenosov: 776
Celotno besedilo (611,40 KB)

Opis: Poslovodja pri enoosebni družbi je oseba, ki je po ZGD-1 ali aktih družbe pooblaščena, da vodi njene posle. Brez poslovodje družba sicer lahko obstaja, ne more pa delovati. Poslovodna oseba, ki je hkrati 100-odstotni družbenik, s svojim podjetjem ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi, lahko pa sklene pogodbo o poslovodenju. Pogodba o poslovodenju je pogodba civilnega prava in vse obveznosti in pravice poslovodje morajo biti navedene v pogodbi o poslovodenju. Poslovodna oseba v enoosebni družbi mora biti zavarovana po zavarovalni podlagi 040 in 112, če ni zavarovana po drugi podlagi. Ob ustanovitvi podjetja, se mora takšna oseba na ZZZS zavarovati v roku 8 dni od ustanovitve podjetja. Zavarovalna podlaga 040 vključuje tri vrste zavarovanj, in sicer pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za starševsko varstvo. Zavarovalna podlaga 112 pa vključuje zavarovanje za primer brezposelnosti. Zavarovanec – poslovodna oseba enoosebne družbe – je sam zavezanec za obračun in plačilo prispevkov od zavarovalne osnove po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Prispevke obračuna v obračunu prispevkov za socialno varnost, ki ga predloži DURS-u na obrazcu OPSVL preko sistema e-davki. Obrazec OPSVL mora predložiti in plačati najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Poslovodna oseba za vodenje družbe dobi plačilo na osnovi pogodbe o poslovodenju. Dohodek je obdavčen z dohodnino in sicer po lestvici, ki je zakonsko predpisana. Bruto dohodek se lahko zmanjša samo za predpisano splošno davčno olajšavo ali morebitne olajšave za vzdrževanje družinske člane. S plačanimi prispevki ni mogoče sproti zmanjševati osnove, ampak jih bo poslovodna oseba lahko upoštevala šele v dohodninskem obračunu. Tudi v sosednji Avstriji poslovodna oseba ni v delovnem razmerju, ampak ima z družbo sklenjeno namestitveno pogodbo in je tako z družbo v namestitvenem razmerju. Glede zavarovanja poslovodnih oseb v Avstriji pa velja, da so poslovodje, ki so udeleženi v družbi, lahko obvezno zavarovani v skladu z ASVG – Allgemeines Sozialversicherungsgesetz (obvezno socialno zavarovanje) ali GSVG – Gewerbliches Sozialversicherungsgesetz (socialno zavarovanje za obrtnike). To je odvisno od višine njihove udeležbe, določil družbene pogodbe in namestitvene pogodbe poslovodje z d. o. o. Na Hrvaškem pa je določeno, da če je lastnik podjetja hkrati tudi direktor in tudi opravlja funkcijo direktorja, se zanj sklene posebna oziroma ločena pogodba o zaposlitvi, na osnovi katere dobi plačilo za vodenje družbe in na osnovi katere se tudi poravnajo prispevki za obvezno zavarovanje. Če takšen lastnik ne sklene posebne pogodbe o delu, pa mora vendarle plačevati prispevke za obvezno socialno zavarovanje, če ni zavarovan že iz drugega naslova.
Ključne besede: Zavarovalna podlaga 040, lastnik, emoosebna družba, zakon, poslovodna oseba, pogodba o poslovodenju, prispevki
Objavljeno v DKUM: 15.11.2012; Ogledov: 7203; Prenosov: 373
Celotno besedilo (1,23 MB)