Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Digitalna preobrazba na primeru zavarovalnice : diplomsko delo
Martina Plavec, 2019, diplomsko delo

Opis: V digitalnem svetu si ljudje ne moremo več predstavljati življenja brez uporabe IKT tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Sodobne tehnologije nam namreč poenostavljajo osebno življenje, delo, delovne procese in tudi celotno poslovno organizacijo v podjetju. Digitalizacija podjetjem ponuja številne prednosti in priložnosti za uspešen prodor na domači in svetovni trg, vse te prednosti pa, v kolikor niso izkoriščene v pravem času, prinesejo številne posledice, med katerimi se hitro znajde tudi propad podjetja. Podjetje, ki želi obstati na trgu, mora torej svoje poslovanje preoblikovati in prirediti sodobnim potrebam. Takšen proces pa ni ravno enostaven. Vsaka implementacija nove rešitve namreč izhaja iz dobro pripravljenega načrta izvedbe, dejanske izvedbe, vrednotenja in konstantnega spremljanja, spreminjanja in posodabljanja. Smernice za uspešno delovanje vsakega podjetja v digitalnem svetu se nahajajo v dobrem razumevanju delovanja IKT, spremljanju trendov in učenju na podlagi primerov dobre oziroma slabe prakse. Diplomska naloga obravnava področje digitalne preobrazbe na primeru zavarovalnice. Predstavljen je proces digitalne preobrazbe z oceno njegovih pozitivnih učinkov. Analizirani so skupni stroški prenove, skupni letni prihranki in čas povrnitve vložka v digitalno preobrazbo. Predvidevamo namreč, da bo digitalna preobrazba zavarovalne hiše Y uspešna ter da se bodo na podlagi tega zmanjšali letni stroški in povečali letni prihranki podjetja.
Ključne besede: digitalizacija, IKT, poslovni proces, zavarovalna hiša, poslovanje
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 1258; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,45 MB)

Aleksander Dev na Ptuju
Eva Murko, 2017, diplomsko delo

Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo. Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 268
Celotno besedilo (7,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh