| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVO KONKURENTOV V OKVIRU UREDITVE NEPOŠTENIH POSLOVNIH PRAKS V PRAVU EU
Staša Ana Kanduč Valant, 2011, magistrsko delo

Opis: Ideja o zagotavljanju poštenosti v vseh odnosih na trgu (odnosih med konkurenti, odnosih med podjetji in potrošniki ter v vertikalnih odnosih med samimi podjetji) v pravu EU ni celovito izpeljana. Približana so le določena vprašanja s področja prava preprečevanja nelojalne konkurence in sicer deloma s primarnim pravom (pravila, ki jih je oblikovalo Sodišče EU v zvezi s prostim pretokom blaga in storitev), deloma pa s sekundarnim pravom (direktive). Temeljni motiv evropskega zakonodajalca pri pripravi sekundarnih pravil s področja preprečevanja nelojalne konkurence je zaenkrat varstvo potrošnikov, osrednje merilo za presojanje dejanj nelojalne konkurence pa vpliv na njihove interese. Vertikalen pristop, ki je dolgo časa prevladoval pri sprejemanju pravil na tem področju, je privedel do razdrobljenosti zakonodajnega okolja, ki je Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (v nadaljevanju DNPP), kljub bolj horizontalnemu pristopu, ni odpravila, temveč mestoma le še poglobila. Povzročila je namreč delitev (v mnogih državah enotnega) sistema varstva pred nelojalno konkurenco na pravila, ki so določena v korist potrošnikov in pravila, ki so določena v korist (poštenih) konkurentov. Pravila za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov, so tako sedaj deloma popolnoma usklajena (splošni vidiki), deloma pa podvržena minimalni harmonizaciji (posebni vidiki). Varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v odnosih B2B pa se (bolj ali manj vzporedno) zagotavlja na tri različne načine: neposredno (Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju določa minimalne standarde za varstvo pred zavajajočim oglaševanjem in na principu maksimalne harmonizacije temelječe kriterije za primerjalno oglaševanje), posredno (preko zaščite ekonomskih interesov potrošnikov s prepovedjo nepoštenih poslovnih praks v odnosih B2C) in z neusklajeno nacionalno zakonodajo (npr. suženjsko posnemanje, varovanje poslovne skrivnosti, očrnitev konkurentov…). Analiza določb DNPP in prvih sodb Sodišča EU o njeni razlagi je potrdila predvidevanje o vplivu določb DNPP na odnose B2B. Pri večini nepoštenih poslovnih praks je namreč interes potrošnikov in konkurentov za njihovo prepoved neločljivo povezan. Potrošnik, ki bo s tožbo (ali predlogom pristojnemu upravnemu organu za uvedbo postopka) v svojem (ekonomskem) interesu dosegel prepoved določene nepoštene poslovne prakse, bo poleg sebe (in ostalih potrošnikov) pogosto posredno zavaroval tudi ekonomske interese konkurentov. Poleg tega morajo biti po členu 11 DNPP tudi samim konkurentom (ki imajo po nacionalnem pravu upravičen interes za boj proti nepoštenim poslovnim praksam) zagotovljena učinkovita sredstva za boj proti nepoštenim poslovnim praksam. To pomeni, da podjetja za varovanje (samo) svojih interesov nimajo nobenih sredstev, imajo pa jih zaradi varovanja ekonomskih interesov potrošnikov. Pričakovati je, da bodo pod njimi lahko v marsikaterem primeru skrila tudi svoje interese in jih tako (posredno) zaščitila.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, pravo preprečevanja nelojalne konkurence, varstvo konkurentov, nepoštene poslovne prakse, zavajajoče oglaševanje, primerjalno oglaševanje
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 3067; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (968,70 KB)

2.
NEPOŠTENE POSLOVNE PRAKSE NA PODROČJU OGLAŠEVANJA - ANALIZA PRIMERA
Natalija Ploj, 2015, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskovanja diplomske naloge so nepoštene poslovne prakse, ki se pojavljajo na področju oglaševanja prehranskih dopolnil. Osredotočili smo se predvsem na prehranska dopolnila za hujšanje, ki so v današnjem svetu z vedno več ljudmi, ki imajo prekomerno telesno težo, postala glavni predmet trženja za spretne oglaševalce, katerih cilj je prodati izdelek ne glede na to, ali deluje ali ne. Številni potrošniki se prav na podlagi oglasov odločijo za nakup, saj le-ti uspešno prepričujejo in obljubljajo izboljšanje počutja, izgubo telesne teže itd. Vprašanje je, ali se ljudje zavedajo, da prehranska dopolnila niso zdravila, ki bi preprečevala, zdravila ali celo ozdravila razne zdravstvene težave. Analizirali smo nekaj spletnih in tiskanih oglasov, ki oglašujejo hitro izgubo kilogramov s »čudežnimi« prehranskimi dopolnili za hujšanje. Spoznali smo, da kršijo veliko členov predvsem Slovenskega oglaševalskega kodeksa in tako zavajajo potrošnike.
Ključne besede: nepoštene poslovne prakse, oglaševanje, prehranska dopolnila, zavajajoče oglaševanje, hujšanje
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 801; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (13,43 MB)

3.
NEPOŠTENE POSLOVNE PRAKSE TURISTIČNIH AGENCIJ
Barbara Lorger, 2016, diplomsko delo

Opis: Turizem v Evropski uniji ustvari desetino prihodkov in sodi med najhitreje rastoče dejavnosti v svetu. V razvitih državah so turistična potovanja med najbolj priljubljenimi načini preživljanja prostega časa. Turistične agencije, ki so se pojavile z razvojem množičnega turizma, nastopajo kot posredniki med turistično ponudbo in željami potrošnikov. Z razvojem Evropske unije se razvija tudi trgovanje med podjetji in potrošniki različnih držav članic. Notranji trg postaja z odpravljanjem ovir za čezmejno trgovanje, z razmahom medmrežja in spletnih trgovin, vse živahnejši. Brez učinkovitega oglaševanja in enotne ureditve zakonodaje bi proizvajalec iz ene države le stežka prodrl na trg v geografsko oddaljeni državi. Prav zato, da s skupno zakonodajo nadomešča množico predpisov različnih držav članic in poenoti delovanje notranjega trga, je bila sprejeta Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah. Direktiva je usmerjena le na ekonomske interese potrošnika, pri tem pa interesi poštenih trgovcev - konkurentov ne uživajo neposrednega varstva na njeni podlagi. Diplomsko delo obravnava zavajajoče in agresivne prakse, vsebuje pa tudi seznam takšnih, ki so prepovedani per se. Naloga se osredotoča na primere nepoštenih poslovnih praks turističnih agencij, katerih cilj je z oglaševanjem doseči čim večje število potrošnikov. Podrobneje je opredeljena definicija povprečnega potrošnika in turista, ki jima je varstvo namenjeno, in kako se izvaja nadzor nad nepoštenimi poslovnimi praksami. Vprašanje je, v kolikšni meri je nepoštena praksa turističnih agencij opažena in sankcionirana. Iz diplomskega dela je razvidno, da potrošnik, kljub visoki stopnji varstva in urejenemu nadzoru, v večji meri ostaja pasiven in ne opozori na kršitev svojih pravic. Če ni prijave oziroma če se nepoštena praksa spregleda, ni ovire, da se ne bi uporabljala še v prihodnje.
Ključne besede: Nepoštene poslovne prakse, turizem, turistične agencije, povprečni potrošnik, zavajajoče oglaševanje.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 597; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Zavajajoče oglaševanje
Luka Milič, 2017, diplomsko delo

Opis: Velik vpliv na naša življenja imajo tradicionalni mediji. V te vrste medijev spadajo televizija, radio, različni časopisi in revije. Na trgu je veliko podjetij, ki so si med seboj konkurenčni, zaradi česar morajo vedno več in boljše oglaševati svoje izdelke oziroma storitve. Dostikrat se pri tem zgodi, da grejo predaleč in posledično zavajajo svoje kupce, ki nimajo dovolj izkušenj in znanja glede izdelkov, ki jih podjetje ponuja. Za zavajajočim oglaševanjem pa podjetja ne škodijo samo potrošnikom, temveč tudi svojim konkurentom, katerim lahko uničijo ugled, prav tako pa tudi sami izgubijo zaupanje ljudi. Pri nas v Sloveniji imamo OR, ki nadzoruje oglase, ki jih podjetja objavljajo. Podjetja se morajo pri oglaševanju držati določil, ki jih določa SOK. Na OR se lahko pritožijo tako fizične osebe oziroma navadni potrošniki, kot tudi podjetja sama. Da podjetja s svojim oglaševanjem ne bi zavajala potrošnikov, lahko svoj oglas pošljejo na OR že pred objavo le tega oglasa in za mnenje poprosijo člane tega odbora. Zavajajoče oglaševanje je kar aktualno, zaradi česar bomo preučili nekaj primerov, tako svetovnih razsežnosti, kot tudi tistih, ki se dogajajo pri nas v Sloveniji.
Ključne besede: Oglaševanje, zavajajoče oglaševanje, oglaševalsko razsodišče, slovenski oglaševalski kodeks, slovenska oglaševalska zbornica, mediji.
Objavljeno: 05.12.2017; Ogledov: 1011; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Zavajajoče oglaševanje in kazenska odgovornost oglaševalcev
Mirjam Brdnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je uspešnost na trgu v veliki meri odvisna od vrste in intenzivnosti oglaševanja. Prvotni namen vsakega oglaševanja je večja prepoznavnost, dvig dobička in krepitev rasti. Potrošniki se vsakodnevno srečujejo z različnimi novimi proizvodi in storitvami, ki jih skušajo proizvajalci oz. ponudniki predstaviti na različne načine, s ciljem prepoznavanja in nakupa slednjih. Glavni namen diplomskega seminarja je prikazati dejstvo, da kupci zavajajočega oglaševanja večinoma ne zaznajo, oglaševalci pa se slednjega večkrat poslužijo, ker se zavedajo, da so sankcije bolj prisotne v pisni, kot pa v denarni obliki. Na praktičnem primeru podjetja Mlekarna Celeia iz Oglaševalskega razsodišča, z dne 18.4.2016, št. 269, smo prikazali in analizirali primer zavajajočega oglaševanja na podlagi Slovenskega oglaševalskega kodeksa in zakonov, ter predstavili ukrepe, ki so sledili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje kupcev na podlagi omenjenega primera, zanimalo nas je ali se zavedajo trikov in prijemov zavajajočega oglaševanja, ali ga prepoznajo ter, če so zadovoljni s sankcijami, ki jih prinaša slovenska zakonodaja na tem področju.
Ključne besede: zavajajoče oglaševanje, potrošniki, izdelki in storitve, praktični primer, oglaševalsko razsodišče, zakoni, sankcije.
Objavljeno: 27.11.2018; Ogledov: 120; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (825,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici