| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Razhajanje med oceno stanja in med pričakovanji ljudi do policije iz območja PU Maribor
Franc Virtič, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko delo, mnenja, javnost, zaupanje, PU Maribor
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (512,22 KB)

2.
Zaupanje v policijo - javnomnenjski izsledki
Tadeja Kolenc, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, javnost, socialnodemografske dejavnosti, ankete, zaupanje, javno mnenje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (520,61 KB)

3.
Sodobna policijska dejavnost : magistrsko delo
Tilen Vodopivec, 2024, magistrsko delo

Opis: Pri sodobni policijski dejavnosti se osredotočamo predvsem na zadnje desetletje, v katerem je prišlo do velikih sprememb, ki so posledica različnih dejavnikov, kot so razvoj tehnologije, vse hitrejši razvoj zasebnovarnostne dejavnosti, spremembe znotraj policijskih organizacij in nenazadnje tudi pandemija. Vzpon zasebnovarnostne industrije je policiji omogočil, da se lahko bolj osredotoča na prioritetne naloge, hkrati pa zasebne organizacije policiji pomagajo pri izvajanju nadzora in zagotavljanju javnega reda in miru. Pri sodelovanju med policijo in zasebnovarnostno dejavnostjo je seveda zelo pomembno medsebojno zaupanje in izmenjavanje informacij. Pandemija je izpostavila določene pomanjkljivosti, ki si jih državne organizacije v času izrednih razmer ne smejo privoščiti. Policija je bila med pandemijo dolžna izvajati zakonodajo, ki se je vsakodnevno spreminjala. Kljub izrednim razmeram se je situaciji prilagajala po najboljših močeh, vseeno pa je zaradi velike zmede tako pri policiji kot pri ljudeh prišlo do zmanjšanega zaupanja v policijo. Sodobna policijska dejavnost temelji na policijskem delu v skupnosti, zaradi česar je prav medsebojno zaupanje med policijo in skupnostjo ključnega pomena. Sodobna policijska dejavnost postaja vse bolj odvisna od sodobne tehnologije, ki je v policijsko dejavnost vnesla tako prednosti kot slabosti, saj se mora policija ves čas prilagajati vse bolj napredni kibernetski kriminaliteti, za kar pa je potreben ustrezen in usposobljen kader, ki zna uporabljati tehnološke prednosti sodobne policijske dejavnosti.
Ključne besede: policijska dejavnost, policijsko delo, skupnost, zaupanje v policijo, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Napovedniki zaupanja v znanost in njegova vloga pri pojasnjevanju zdravstvenega vedenja in odzivov na z zdravjem povezana sporočila : doktorska disertacija
Nejc Plohl, 2023, doktorska disertacija

Opis: V času pandemije covida-19, za katero je, sploh v začetnih fazah, bilo značilno širjenje velike količine nasprotujočih si informacij in negotovosti, smo lahko v medijih pogosto zasledili poudarjanje pomena zaupanja znanosti in znanstvenikom. Medtem ko so nekatera pretekla znanstvena dela resnično kazala, da bi zaupanje v znanost lahko bilo pomemben napovednik zdravstvenih odločitev, kot so denimo odločitve glede cepljenja, je bilo tovrstnih raziskav zelo malo in so nudile precej omejen vpogled v ozadje opaženih odnosov. Prav tako je bilo v literaturi prisotnih precej nejasnosti glede opredelitve zaupanja v znanost, najboljših načinov merjenja in napovednikov, ki k njemu prispevajo. V pričujoči doktorski disertaciji smo tako želeli najprej teoretično razjasniti pojmovanje in operacionalizacijo zaupanja v znanost ter celovito pregledati preteklo literaturo o dejavnikih, zdravstvenih izidih in potencialnih razlagah povezave med zaupanjem v znanost in zdravstvenim vedenjem. V nadaljevanju pa smo si prizadevali to znanje nadgraditi s štirimi empiričnimi raziskavami, ki razširjajo naše razumevanje vloge zaupanja v znanost pri napovedovanju vedenja v kontekstu zdravja, povezanih spremenljivk in napovednikov zaupanja v znanost, prav tako pa mehanizmov, ki pojasnjujejo vlogo zaupanja v znanost pri določanju odzivov na z zdravjem povezana sporočila. Rezultati so pokazali, da je zaupanje v znanost pomemben napovednik upoštevanja smernic za zajezitev širjenja covida-19, ob tem pa predstavlja tudi vezni člen med splošnejšimi sociodemografskimi lastnostmi posameznikov (npr. politično orientiranostjo) in vedenjem v kontekstu covida-19 (raziskava 1). Na ravni populacije se zaupanje v znanost prepleta z znanstveno in zdravstveno pismenostjo ter na tak način tvori homogene podskupine posameznikov, pri čemer skupine z nižjimi ravnmi zaupanja v znanost praviloma izkazujejo tudi nižje ravni zdravega življenjskega sloga in z znanostjo podprtih vedenj, vezanih na covid-19 (raziskava 2). Zaupanje v znanost se med posamezniki precej razlikuje. Višje ravni zaupanja v znanost izkazujejo osebe z nižjo politično konservativnostjo, religioznostjo in zarotniško miselnostjo ter višjo odprtostjo za izkušnje in intelektualno skromnostjo, medtem ko stopnja izobrazbe in reflektiven način razmišljanja nista pomembna napovednika zaupanja v znanost (raziskava 3). Razlike v zdravstvenem vedenju med osebami, ki bolj ali manj zaupajo v znanost, lahko vsaj delno razložimo z razlikami v odzivih na zdravstveno komunikacijo, ki vsebuje vedenjska priporočila. V primeru kontroverznih tem, kot je covid-19, osebe z nizkim zaupanjem v znanost ob izpostavljenosti sporočilu pogosteje doživljajo psihološko reaktanco, kar v naslednjem koraku prispeva tudi k manj ugodnim stališčem in vedenjskim nameram. Tovrstne negativne odzive je mogoče zmanjšati s premišljeno in manj ogrožajočo zdravstveno komunikacijo (raziskava 4). Ugotovitve raziskav tako konsistentno podpirajo idejo, da je zaupanje v znanost pomemben dejavnik zdravstvenega vedenja. Ker ima še posebej pomembno vlogo v primeru negotovih, čustveno nabitih in osebno relevantnih tematik, bi ga bilo zavoljo oblikovanja družbe, sposobne prilagajanja na prihodnje zdravstvene in druge krize, vredno krepiti, intervencije pa morajo biti premišljene in celovite. Izvedene raziskave ob tem odpirajo tudi nekatera nova raziskovalna vprašanja, kot so vprašanja posplošljivosti opaženih odnosov v druge kulturne kontekste, dolgotrajno učinkovitih načinov spodbujanja zaupanja v znanost in prenosa spoznanj iz zdravstvenega konteksta na druge družbene izzive (na primer podnebne spremembe).
Ključne besede: zaupanje v znanost, napovedniki, zdravstveno vedenje, komunikacija zdravstvenih priporočil, covid-19
Objavljeno v DKUM: 10.01.2024; Ogledov: 265; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

5.
Podatkovni kanjoni, pristop strojnega učenja za potrebe razložljive umetne inteligence : doktorska disertacija
Bojan Žlahtič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Z uporabo algoritmov strojnega učenja je mogoče izvesti zapletene analize in pridobiti globlje vpoglede na osnovi obsežnih količin podatkov, kar presega človeške zmožnosti. Navedena značilnost je ključni dejavnik, zaradi katerega je strojno učenje vpeljano v številne domene. Kljub številnim prednostim ni vedno možno integrirati strojnega učenja na določena področja, predvsem zaradi tega, ker se za naprednimi metodami pogosto skrivajo modeli tipa črne skrinje. Ti modeli uporabnikom ne omogočajo vpogleda v logiko njihovega odločanja, kar lahko predstavlja oviro v kontekstih, kjer so odločitve kritične in lahko napačna odločitev vodi v resne posledice. Z namenom ublažiti te problematike smo razvili metodo strojnega učenja, temelječo na naravnem pojavu rečnih kanjonov. Ta pojav lahko vizualiziramo v digitalni grafični obliki, kar omogoča intuitiven prikaz logike odločanja. Rezultat je model strojnega učenja, ki generira globinske slike gibanja podatkov za posamezen razred. V teh slikah je pripadnost posamezne instance kanjonu prikazana s pomočjo barvno kodiranih grafov. Podatkovni kanjoni se zaradi svojih lastnosti in metodologije lahko uporabljajo za potrebe razložljive umetne inteligence, bodisi samostojno ali kot dopolnilni mehanizem drugim pristopom strojnega učenja.
Ključne besede: razložljiva umetna inteligenca, strojno učenje, klasifikacija, razložljivost, zaupanje
Objavljeno v DKUM: 05.12.2023; Ogledov: 216; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

6.
Zaupanje mladih v vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco : magistrsko delo
Tjaša Brglez, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, ali obstajajo vplivi med algoritmično pismenostjo mladih in zaupanjem v vsebine, pridobljene s ChatGPT-jem, ter med prej omenjenim zaupanjem in pogostostjo preverjanja vsebin, pridobljenih s ChatGPT-jem z uporabo različnih digitalnih informacijskih virov. Rezultati raziskave iz empiričnega dela so pokazali, da ni statistično značilnega vpliva algoritmične pismenosti na zaupanje, prav tako ni statistično značilnega vpliva zaupanja na nagnjenost k preverjanju vsebin. Ugotovili smo tudi, da mladi dosegajo visoke stopnje algoritmične pismenosti. Dobljene ugotovitve lahko služijo kot motivacija k nadaljnjemu raziskovanju vpliva različnih pismenosti na zaupanje v vsebino, pridobljeno z različnimi orodji umetne inteligence.
Ključne besede: zaupanje, algoritmična pismenost, umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 265; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

7.
Preobremenjenost z novicami na družbenih medijih in njene posledice : magistrsko delo
Teja Voglar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali preobremenjenost z novicami, deljenimi na družbenem mediju Facebook. Preučevali smo koncepte izogibanje novic, percepcijo “novice me bodo našle” in zaupanje v novice. V izvedeni raziskavi je sodelovalo 71 udeležencev. Rezultati raziskave so pokazali, da preobremenjenost s kognitivno obdelavo novic statistično pomembno napove izogibanje novicam in pasivno spremljanje novic, ne napove pa zaupanja v novice, za katero smo ugotovili, da sicer statistično pomembno napove izogibanje novicam. Ker na slovenskem območju na to temo ni bilo narejene nobene raziskave, lahko naša pomembno prispeva k razumevanju preobremenjenosti z novicami in njenimi posledicami, kar lahko ima velik vpliv na načine, kako mediji delijo novice na družbenih medijih.
Ključne besede: družbeni mediji, preobremenjenost z novicami, izogibanje novicam, percepcija ”novice me bodo našle”, zaupanje v novice
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

8.
Zaupanje študentov FVV v delo policije in zaznavanje premoženjske kriminalitete pred ter po prvem obdobju karantene pandemije COVID-19 : magistrsko delo
Gaja Žižmond, 2023, magistrsko delo

Opis: Konec leta 2019 so v Vuhanu na Kitajskem prvič poročali o novem primeru virusa, ki ogroža življenja ljudi. 7. januarja je bil koronavirus opredeljen kot bolezen dihal COVID-19. Po štirih mesecih se je virus razširil na več kot 210 držav ter ozemelj, kjer je bilo uradno okuženih več kot 3 milijone prebivalstva ter zabeleženih več kot 225.000 žrtev bolezni. Kot odziv na hitro širjenje virusa ter pričakovano eksponentno rast novih okužb so številne države uvedle karanteno. Karantena običajno zapoveduje, da se ljudje zadržujejo v svojih stanovanjih, podjetja uvedejo (v kolikor je to mogoče) delo od doma, hkrati pa se prepovejo kakršni koli stiki med ljudmi. V magistrski nalogi smo ugotavljali, v kolikšni meri se je spremenilo zaznavanje premoženjske kriminalitete v obdobju po karanteni glede na obdobje pred njo. Preučili smo tudi samozaščitne ukrepe, ki se jih posamezniki poslužujejo, da se zaščitijo pred morebitno premoženjsko kriminaliteto. Ugotovili smo, da je bila zaskrbljenost pred vlomom v hišo bolj prisotna v obdobju po karanteni kot v obdobju pred njo, vendar razlike niso bile statistično značilne. Čas izvajanja raziskave (pred in po karanteni) prav tako ni bil povezan z oceno verjetnosti vloma, občutkom nadzora nad premoženjsko kriminaliteto ali zaupanjem v policijo. Od samozaščitnih ukrepov se anketiranci v največji meri poslužujejo zaklepanja vrat in zapiranja oken. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezanosti med uporabo ukrepov varovanja doma in oceno verjetnosti premoženjske kriminalitete.
Ključne besede: policija, zaupanje, pandemije, karantene, kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.03.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

9.
Povezanost vodstvenih stilov s psihološkim blagostanjem in zaupanjem v novi realnosti hibridnega dela : magistrsko delo
Lara Škrinjar, 2022, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo teoretično in empirično obravnava na novo nastalo realnost hibridnega dela kot posledico pandemije covida-19. Znotraj nje preverja povezanost med vodstvenimi stili, psihološkim blagostanjem in zaupanjem ter razlikovanje teh konstruktov glede na model hibridnega dela in prostovoljno izbiro načina dela. V raziskavi so sodelovale 203 osebe, 53,69 % udeležencev dela v modelu delo iz pisarne na prvem mestu, 46,31 % udeležencev pa v modelu delo na daljavo na prvem mestu. Podatke smo zbrali preko aplikacije spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašalnika o transformacijskem in transakcijskem vodstvenem stilu, vprašalnika psihološkega blagostanja in lestvice za merjenje zaupanja vodja-zaposleni. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pri posameznikih, ki delajo hibridno, psihološko blagostanje pomembno pozitivno povezuje s transformacijskim vodstvenim stilom ter tremi njegovimi komponentami (idealiziran vpliv, navdihujoča motivacija ter individualizirana obravnava) in z zaupanjem. Pozitivna povezanost je izražena tudi med zaupanjem in transformacijskim vodstvenim stilom ter vsemi njegovimi komponentami. Izkazalo se je tudi, da zaupanje moderira odnos med transformacijskim stilom vodenja in psihološkim blagostanjem, na način, da je pozitiven odnos med zaupanjem in transformacijskim stilom vodenja, v primeru visokega zaupanja, še bolj pozitiven. Posamezniki, ki delajo v modelu dela na daljavo na prvem mestu zaznavajo višje ravni transformacijskega stila vodenja ter višje ravni zaupanja. Dodatno posamezniki, ki jim je omogočena prostovoljna izbira načina hibridnega dela, zaznavajo višje ravni zaupanja do svoje vodje. Ugotovitve naše raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju hibridnega dela kot nove realnosti organizacije dela v post-covid-19 časih, spodbujajo nadaljnje raziskovanje in implikacije transformacijskega vodstvenega stila, ustvarjanje visokih ravni zaupanja v odnosu vodja-zaposleni in drugih značilnosti hibridnega dela v prakso.
Ključne besede: Transformacijski stil vodenja, zaupanje, psihološko blagostanje, hibridno delo
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 380; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Vpliv pripojitve računovodskih servisov na zadovoljstvo in zaupanje strank
Žiga Podgrajšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Danes računovodstvo ne predstavlja samo računovodskega vidika, ampak tudi vidike s področja davčnega ter finančnega svetovanja. Stranke danes potrebujejo mnogo več informacij za uspešno poslovanje na trgu. Računovodstvo se spreminja na tehnološkem nivoju in zelo hitro napreduje. Vse je že avtomatizirano in tudi stranke se morajo temu prilagajati. Počasi prihaja tudi do vzpostavitve umetne inteligence znotraj računovodenja, kar lahko predstavlja problem za poklic računovodje, saj ga bo lahko nadomestil računalnik. Večja podjetja ter samostojni podjetniki od svojega računovodje potrebujejo mnogo več kakor pa samo računovodski vidik; potrebujejo tudi finančno svetovanje, davčno svetovanje ter kako izboljšati svoj položaj na trgu. Za poklic dobrega računovodje je potrebno nenehno izobraževanje ter izboljšanje, saj lahko le tako svojim strankam nudi poslovne storitve, ki jih te tudi zahtevajo. V teoretičnem delu smo na kratko opisali, kaj točno sploh računovodstvo je ter kako se je začelo in kako se razvija. Potem smo na kratko opisali poklic računovodje ter predstavili pomen računovodskih servisov. Opisali smo tudi, kaj točno nudijo računovodski servisi – zunanje izvajanje storitev. V empiričnem delu smo se nato osredotočili na pripojitev dveh večjih računovodskih servisov in kakšen vpliv ima to na zadovoljstvo ter zaupanje strank. Analizirali smo zadovoljstvo in zaupanje strank glede na starost, spol, izobrazbo ter na obliko podjetja – samostojni podjetnik. Analizo smo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega se je odzvalo 66 strank. Hipotezi 1 in 2 sta se nanašali na vprašanje, ali starost vpliva na zadovoljstvo ter zaupanje strank pri pripojitvi. Obe hipotezi smo potrdili, saj je starost vplivala na nihanja med zaupanjem in zadovoljstvom strank pri pripojitvi. Hipotezi 3 in 4 so temeljili na stopnji izobrazbi in ali je ta statistično značilno povezana z zadovoljstvom ter zaupanjem strank pri pripojitvi. Obe hipotezi smo zavrnili, saj v analizi ni prihajalo do nobene statistično značilne povezanosti. V hipotezah 5 in 6 smo analizirali, ali med spoloma prihaja do statistično značilnih razlik glede na zadovoljstvo ter zaupanje strank pri pripojitvi. Obe hipotezi smo ponovno zavrnili. Med moškimi in ženskami ni prihajalo do statistično značilnih razlik pri zadovoljstvu tako kot tudi pri zaupanju ne. Zadnja hipoteza je temeljila na visoki stopnji zadovoljstva pri strankah, ki so samostojni podjetniki. Samostojni podjetniki imajo visoko stopnjo zadovoljstva pri pripojitvi računovodskih servisov, saj je bila povprečna vrednost zadovoljstva kar 3,70, kar predstavlja dobro zadovoljstvo novega računovodskega servisa.
Ključne besede: računovodstvo, računovodski servis, pripojitev računovodskih servisov, zadovoljstvo, zaupanje.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 528; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 2.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici