| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
ZATIRANJE KRVAVE UŠI (Eriosoma langerum Hasmann) V NASADIH JABLANE
Črtomir Kuhl, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, izveden poskus v nasadu jablan sorte Fuji. Ugotavljali smo učinkovitost najpogosteje uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje krvave uši, ustreznost izbranega časovnega termina za zatiranje krvave uši in vpliv fitofarmacevtskih sredstev na parazitizem krvavih uši. Poskus je bil zasnovan v naključnem blok sistemu s štirimi ponovitvami. Pozimi, spomladi in poleti so bile izvedene aplikacije v štirih različnih terminih pri porabi 700 l/ha škropilne brozge. Rezultati kažejo, da je bila največja učinkovitost insekticidov dosežena v januarskem terminu s pripravki Pirimor (82,34%), NeemAzal (72,94%), Karate (66,19%) in Pyrinex (64,02%). Po drugem terminu škropljenja se je učinkovitost pri vseh pripravkih bistveno zmanjšala predvsem zaradi višjih temperatur od običajnih. Ekološki škropilni program zatiranja krvave uši je bil najmanj učinkovit. Največji parazitizem uši je bil dosežen pri prvem terminu škropljenja, ko je bil parazitizem uši v povprečju 10,64%. V integriranih škropilnih programih še vedno dosegamo dobre rezultate zatiranja krvave uši s pripravkom Pirimor, saj ima višjo učinkovitost kot ostala sredstva in najmanj vpliva na parazitizem s strani krvavkinega najezdnika.
Ključne besede: jablana (Malus domestica Borkh, krvava uš (Eriosoma lanigerum Hausmann), krvavkin najezdnik (Aphelinus mali Hald), zatiranje krvave uši, načini zatiranja krvave uši
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 3532; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

22.
23.
24.
25.
26.
27.
EKOFEMINISTIČEN LITERARNO-KRITIČEN PRISTOP K ROMANU GO TELL IT ON THE MOUNTAIN JAMESA BALDWINA
Nina Granda, 2015, diplomsko delo

Opis: Ekofeminizem je praktično gibanje, ki temelji na premisi, da obstaja pomembna povezava med prevlado nad ženskami in prevlado nad naravo. Dodatni cilji gibanja so tudi razkritje povezave med človeškim in nečloveškim svetom ter izzvati vprašljivost koncepta hierarhije, ki je socialni konstrukt in se prenaša na naravo ter posledično povzroča izkoriščanje narave s strani kapitalistično usmerjenega človeka. Ker literatura ostaja trajen izobraževalni medij, je aktivistka Greta Gaard ustvarila sedem kontur, ki bi Ekofeminizmu naj omogočile delovanje kot kritični pristop k literaturi. Diplomsko delo je namenjeno raziskovanju sedmih kontur Grete Gaard; ugotovitvi, ali aplicirane na naključno literarno delo resnično ponudijo poglobljen vpogled v literarno delo in ali obstajajo paralele med okoljem in nečloveškim svetom. Za dokaz cilja, dokazati povezavo med okoljskimi vprašanji, socialnimi vrednotami in zatiranjem smo za analizo izbrali roman Jamesa Baldwina Go Tell it on the Mountain.
Ključne besede: Ekofeminizem, zatiranje, povezanje, Greta Gaard, konture.
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 915; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (775,38 KB)

28.
ANALIZA MOŽNOSTI ZATIRANJA BOLEZNI BRESKVE (Prunus persica L.) BREZ UPORABE BAKROVIH PRIPRAVKOV
Mladen Čučak, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V triletnem poskusu (2011-2013) smo preučevali posledice izločitve uporabe bakrovih fungicidov iz škropilnih programov za varstvo breskev pred glivičnimi boleznimi v nasadih z ekološko ali integrirano pridelavo. Primerjali smo 4 tipe škropilnih programov: ekološki škropilni program, ki je temeljil na uporabi žvepla, kislih glin in karbonatnih pripravkov (ECO), ECO + uporaba bakrovih fungicidov, integriran škropilni program, ki je temeljil na uporabi organskih fungicidov (ciram, ciprodnil, penkonazol, dodin, fenheksamid in drugi) (INT) in INT + uporaba bakrovih fungicidov. Z uporabo standardnih EPPO metod z vizualnim ocenjevanjem stopnje napada in izračunom učinkovitosti po Abbotu smo ugotavljali učinkovitost škropilnih programov za zatiranje bolezni, ki jih povzročajo glive Taphrina deformans, Clasterosporium carpophillum, Monilia sp., Phomopsis amygdali, Sphaerotheca pannosa and Colletotrichum gloeosporioides. Zaradi izločitve bakrovih pripravkov iz uporabe se je učinkovitost škropilnih programov zmanjšala pri vseh preučevanih boleznih. Izjema je bila pepelasta plesen. Rezultati poskusa kažejo, da imajo bakrovi pripravki pri zatiranju bolezni breskev še vedno nenadomestljivo vlogo. Dolgoročna neuporaba bakrovih pripravkov lahko značilno poveča infekcijski potencial preučevanih gliv in zmanjša rodnostno kapaciteto dreves. Ker uporabe bakrovih pripravkov trenutno ne moremo popolnoma izključiti iz škropilnih programov je potrebno najti nove formulacije bakrovih fungicidov, ki so učinkovite pri bistveno nižjih odmerkih na hektar, da bo bomo lahko zagotavljali visok nivo varstva pred boleznimi do obdobja, ko bodo na trgu na voljo učinkoviti alternativni pripravki.
Ključne besede: bakrovi fungicidi, glivične bolezni, breskve, zatiranje bolezni
Objavljeno: 25.03.2015; Ogledov: 2039; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

29.
Učinkovitost delovanja herbicidov na pokošene rastline pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je možno ambrozijo uspešno zatirati na način, da košnjo in aplikacijo herbicida izvedemo hkrati. Za določitev učinkovitosti herbicidov nanesenih na rastline ambrozije takoj po košnji smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bila vrsta herbicida, drugi višina ambrozije ob košnji in tretji delež omočene listne površine s herbicidi. Rastline ambrozije gojene v loncih z volumnom 10 l smo v različnih stadijih (20, 35, 60 in 80 cm višine) s škarjami odrezali na višini 5 cm od tal. Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na preostanek rastlin smo nanesli herbicide na podlagi aktivnih snovi glifosat (1500 g/ha), dikamba (385 g/ha), bentazon (1200 g/ha) in tifensulfuron (12 g/ha) na način, da smo pri različnih obravnavanjih s herbicidno brozgo omočili 10, 35, 60, 85 ali 100 % površine listov, ki so ostali po rezi. Različne deleže poškropljene površine smo dosegli s prekrivanjem rastlin s plastično folijo tako, da je bil del listov prekrit, del pa ne. Učinkovitost herbicidov smo ocenili glede na maso suhe snovi, ki so jo oblikovale rastline v obdobju od maja do septembra in glede na količino semen, ki so jih uspele oblikovati. Učinkovitost herbicidov je padala z višanjem ambrozije ob izvedbi rezi in z zmanjševanjem deleža površine listov, ki smo jo omočili s herbicidom. Tudi interakcija med omenjenima dejavnikoma je bila statistično značilna. Rezultati kažejo, da sta za zatiranje ambrozije na način, ko ob košnji izvedemo hkrati aplikacijo herbicidov, primerna predvsem herbicida glifosat in dikamba, herbicida bentazon in tifensulfuron pa sta manj učinkovita. Zadovoljivo učinkovitost pri zatiranju ambrozije z uporabo glifosata in dikambe (več kot 90 % zmanjšanje zelene gmote in števila oblikovanih semen) je mogoče doseči, če rastline ob košnji ne presegajo višino 20-30 cm in s herbicidom omočimo najmanj 40 % površine listov, ki ostanejo po košnji.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia, zatiranje, košnja, herbicidi, učinkovitost
Objavljeno: 25.03.2015; Ogledov: 895; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)

30.
VPLIV AMBROZIJE NA ZDRAVJE
Dejan Tramšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V raziskavi smo se osredotočili na opis različnih vrst ambrozije. Opisali smo tudi rastline, ki so v veliki meri podobne ambroziji. Ob vsem tem pa seveda vpliv ambrozije na zdravje ljudi, predvsem alergij. Predstavili smo posamezne alergije, opisali način preprečevanja in zdravljenja le-teh in simptome, ki alergije spremljajo. Za omejitev in zmanjšanje pojava alergij na ambrozijo pa je to rastlino potrebno odstraniti oz. zamejiti. Odločili smo se, da v diplomskem delu predstavimo tudi način zatiranja in preprečevanja pelinolistne ambrozije. Metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. En vprašalnik je zajemal 13 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa, drugi vprašalnik pa je bil sestavljen iz 18 vprašanj zaprtega tipa. Prvi raziskovalni vzorec je vključeval 50 oseb iz vasi in 50 iz mesta, drugi raziskovalni vzorec pa je zajemal 20 oseb iz Štajerske, 20 oseb iz Notranjske in 20 oseb iz Primorske. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o vplivu ambrozije na zdravje ljudi ter preučiti razširjenost in stopnjo alergije za ambrozijo v različnih regijah Slovenije. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so nam pokazali, da osveščenost ljudi o vplivu ambrozije na njihovo zdravje ni slabo, tudi poznavanje le-te je dobro. Prihaja tudi do razlik v simptomih, pri bolnikih z alergijo za pelod ambrozije, glede na pokrajino v kateri živijo. Sklep. Večina anketiranih prepoznava in deluje zoper širjenja ambrozije, vendar je vse to bistveno premalo, saj se le-ta nekontrolirano širi s tem pa povzroča vse več težav.
Ključne besede: ambrozija, alergija, zdravje, zdravljenje alergij, zatiranje ambrozije, preprečevanje ambrozije
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 1071; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici