| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Ocena stopnje učinkovitosti insekticidov za zatiranje repičarja (Meligethes aeneus F.) in ogrščičnega kljunotaja (Ceutorrhychus napi G.)
Katja Vincek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 je bil izveden poljski poskus v posevku oljne ogrščice, v katerem smo ocenjevali stopnjo učinkovitosti insekticidov za zatiranje repičarja (Meligethes aeneus F.) in ogrščičnega kljunotaja (Ceutorrhynchus napi G.). Testirani so bili štirje insekticidi: Biscaya® (tiakloprid), Decis 2,5 EC® (deltametrin), Mavrik 240 EW®(tau-fluvalinat) in Karate Zeon 5 CS® (lambda-cihalotrin). Ocenjevanje učinkovitosti 100 in 200 % odmerkov je potekalo 2., 4., 6., 8. in 10. dan po nanosu sredstev. Odmerek insekticida (100 proti 200 %) v večini ocenjevalnih obdobij ni imel vpliva na stopnjo učinkovitosti insekticida. Pri vseh testiranih insekticidih je učinkovitost po šestih dneh padla pod 45 %, kljub temu pa ne moremo trditi, da je testirana populacija repičarja in kljunotaja razvila odpornost na testirane insekticide.
Ključne besede: insekticidi / škodljivci / oljna ogrščica / zatiranje
Objavljeno: 17.09.2018; Ogledov: 600; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

12.
Vpliv aplikacije taninov na pojav skladiščnih bolezni jabolk sort 'Fuji' in 'Pinova'
Nasja Gričnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Izvedel se je poljski poskus v nasadih jablan sort 'Pinova' in 'Fuji'. Preučevali smo dva tanin vsebujoča pripravka, katera smo večkrat zaporedoma, v različnih odmerkih nanesli na jablane v obdobju mesec dni pred obiranjem. Uporabili smo odmerke 8 g/drevo, 16 g/drevo ter 32 g/drevo. Pripravka smo nanašali v dvakratnem, trikratnem in petkratnem zaporedju. Največji odmerek tanina je bil 5 × 32 g/drevo, kateri je bil edini apliciran v petkratnem zaporedju. Pripravek Castan® je ekstrakt iz lesa kostanja, pripravek Quertan® je pridobljen iz lesa hrasta. Tretirana jabolka so bila štiri mesece shranjena v hladilnici Evrosad, s kontrolirano atmosfero. Nato smo ugotavljali delež plodov, napadenih z različnimi povzročitelji glivičnih bolezni. Ugotovili smo, da je aplikacija taninov, neodvisno od pripravka, za 10 do 35 % znižala delež plodov, ki so bili v času skladiščenja okuženi z glivami iz rodov Gloeosporium, Penicillium, Botrytis in Monilia.
Ključne besede: tanini, hrast, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 523; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

13.
Obvladovanje pojava invazivnih rastlin (neofitov) in ohranjanje biodiverzitete na vodovarstvenih območjih
Mario Lešnik, 2017, znanstvena monografija

Opis: Ena od posledic prilagoditev tehnike kmetijske pridelave z namenom varovati vode na vodovarstvenih območjih (VVO) je občutno zmanjšanje intenzivnosti pridelovanja, ali celo opuščanje obdelave zemljišč (npr. površine neposredno ob ranljivih virih vode). Neprimerno vzdrževana zemljišča se pričnejo spreminjati v nekakovostno travinje, ki v naslednji fazi preide v pol-naravne rastlinske združbe, ki so pogosto sestavljene iz invazivnih tujerodnih rastlin. Izkušnje kažejo, da je povečevanje populacij invazivnih rastlin na VVO hitrejše, kot na območjih, ki niso pod vodovarstvenimi režimi. V tem delu smo skušali predstaviti del invazivnih rastlinskih vrst, ki so že prisotne na ozemlju RS, ali pa njihov pojav pričakujemo v bližnji prihodnosti. Predstavljeni so praktični nasveti glede metod zatiranja različnih invazivnih vrst. Izpostavili smo tudi potrebo po ustreznem vzdrževanju pol-naravnih habitatov neposredno ob kmetijskih površinah, ki so sicer namenjeni varovanju voda in ohranjanju biotične pestrosti, a imajo tudi pomembne biološke funkcije za ohranjanje organizmov, ki regulirajo naravne procese, ki odločajo tudi o uspešnosti pridelave kmetijskih rastlin. Dopuščanje nekontroliranega razvoja invazivnih rastlin na VVO lahko povzroči dolgoročno destabilizacijo pol-naravnih habitatov in tudi povečevanje stroškov pridelave kmetijskih rastlin ter stroškov vzdrževanja energetske, transportne in hidrološke infrastrukture v agrarni pokrajini v bodočnosti.
Ključne besede: vodovarstvena območja, invazivne rastline, zatiranje, biodiverziteta, kmetijska zemljišča
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 1129; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (71,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Vpliv dodajanja močil na stopnjo napada bolezni ter škodljivcev in na učinkovitost ffs apliciranih v nasadu čebule
Janko Golob, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) lahko dosežemo z uporabo močil, s čimer se usmerimo v trajnostno kmetijstvo. V letu 2015 smo na poljedelski kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poskus za preizkušanje vpliva močil na učinkovitost FFS za zatiranje bolezni in škodljivcev čebule. Poskusne parcelice smo tretirali s štirimi različnimi škropilnimi programi (ekološki, kontaktni, sistemični in kontaktno-sistemični), ki smo jim dodali štiri različna močila (Dash – metilirano olje; Nu-film – smola iglavcev; Break Thru in Sylwet –silikonski omočili). Analizirali smo pojav čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.) ter stopnjo napada tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.). Močili Dash in Nu-film sta povečala učinkovitost kontaktnih pripavkov in pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi, torej fungicidov in insekticidov. Močili Break Thru in Sylwet sta nekoliko povečali učinkovitost sistemičnih fungicidov, pri insekticidih pa je bil učinek manjši. Največjo količino pridelka smo dosegli v kombiniranem in sistemičnem škropilnem programu ob dodatku močil Dash in Nu-film. Močila so izboljšala učinkovitost škropilnih programov, vendar jih je najbolj smiselno dodajati kontaktnim škropilnim pripravkom.
Ključne besede: čebula / bolezni / škodljivci / močila / zatiranje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 934; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (667,33 KB)

15.
Preizkušanje insekticidov za zatiranje krvave uši (Eriosoma lanigerum Hausmann) na jablani
Anja Žerak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v nasadu jablan sorte 'Fuji' izvedli poskus, kjer smo analizirali, ali so najpogosteje uporabljena sredstva za zatiranje krvave uši res dovolj učinkovita. Preizkus smo naredili tudi z ekološkimi sredstvi in primerjali, ali so primerljiva tistim v integrirani pridelavi. Hkrati smo preverili, ali sama sredstva vplivajo na pojav krvavkinega najezdnika in stopnjo parazitiranosti uši. Skozi poskus smo ugotovili, da je pripravek Pirimor (pirimikarb) v dveh terminih uporabe dosegel najvišjo učinkovitost. Sledita mu pripravka NeemAzal (azadiraktin) in Karate (lambda-cihalotrin), najmanj učinkovit je bil pripravek Pyrinex (klorpirifos-metil), ki je tudi močno škodljiv za parazitoidno osico Aphelinus mali. Ekološka sredstva se niso pokazala kot povsem primerljiva integriranim, saj je bila njihova učinkovitost skoraj 50 % manjša. Izmed ekoloških sredstev bi po učinkovitosti za zatiranje krvave uši bil najbolj primeren pripravek NeemAzal (s 64 % učinkovitostjo). Delež od najezdnika parazitnih uši ni bil enak pri vseh programih, najmanj odstopanja je bilo med ekološkimi programi in programom z uporabo pripravka Pirimor, ostali pripravki so po škodljivosti za najezdnika močno odstopali.
Ključne besede: krvava uš (Eriosoma lanigerum H.), krvavkin najezdnik (Aphelinus mali H.), insekticidi, zatiranje krvave uši
Objavljeno: 15.09.2017; Ogledov: 1371; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

16.
Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči)
Ema Ileršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Preučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izločkov alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izločkov rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, med tem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov.
Ključne besede: čebula, bolezni škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1014; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (700,11 KB)

17.
VPLIV TIPA ŠOBE NA UČINKOVITOST DELOVANJA AKARICIDOV ZA ZATIRANJE PRŠICE (Celepitrimerus vitis Nalepa) POVZROČITELJICE AKARINOZE VINSKE TRTE
Marko Železnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V vinogradu sorte Laški rizling smo izvedli poskus, kjer smo preučili učinek tipa šobe in izklapljanja ventilatorja aksialnega pršilnika na stopnjo učinkovitosti 3 akaricidov (endosulfan, fenazakvin in fenpiroksimat) za zatiranje pršice, povzročiteljice akarinoze. Testirali smo standardne šobe Albuz ATR in Lechler TR 80-02, ki dajejo drobne kapljice (VMD 100 – 150 µm) in antidriftne šobe Lechler ID 90-02, Albuz AVI in Lechler ITR 80-02, ki dajejo velike kapljice (VMD 400 – 700 µm). Uporaba antidriftnih šob z VMD nad 500 µm lahko zmanjša učinkovitosti akaricidov, če primerjamo z učinkovitostjo pri uporabi standardnih šob VMD 100 – 150 µm. Izklapljanje ventilatorja pri standardnih šobah ni zmanjšalo učinkovitosti akaricidov, pri antidriftnih šobah pa se je učinkovitost zmanjšala.
Ključne besede: šobe, pršenje, ventilator pršilnika, trta, zatiranje, Calepitrimerus vitis
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1196; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

18.
PREIZKUŠANJE UČINKOVITOSTI HERBICIDOV ZA ZATIRANJE NEKATERIH NOVIH VRST INVAZIVNIH PLEVELOV V POSEVKU KORUZE
Evelina Leskovar Smole, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v posevku koruze izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinkovitost herbicidov za zatiranje novih invazivnih vrst plevelov. Glavni namen je bil preveriti učinkovitost herbicida, ki vsebuje snovi teinkarbazon in formasulfuron (H1), katerega smo ga nanesli v različnih odmerkih. Drugi testirani herbicidi, ki smo jih uporabili kot primerjalni standard, so vsebovali naslednje aktivne snovi: mezotrion + terbutilazin + metolaklor (H2), mezotrion + nikosulfuron + dikamba (H3), izoksaflutol (H4), tembotrion (H5), tienkarbazon + izoksaflutol (H6) in foramsulfuron + jodosulfuron (H7). Herbicide smo nanesli v rastni fazi koruze BBCH 13‒14 ali BBCH 15. Glavne vrste plevelov, ki smo jih preučevali, so bile: Abutilon theophrasti, Amaranthus rudis, Ambrosia artemisiifolia, A. trifida, Bidens subalternans, Cyperus esculetus, Iva xanthiifolia, Panicum dichotomiflorum, Setaria faberi in Sorghum halepense. Pri uporabi H1 smo dosegli zelo visoke učinkovitosti zatiranja pri vseh plevelih (pri večini nad 95 %). Najbolj primeren čas za uporabo H1 je v fazi koruze BBCH 14 v odmerku 18 g/ha teienkarbazona + 60 g/ha foramsulfurona, ko imajo dikotiledonski pleveli prvi pravi list, enoletne trave dva prava lista in sirek tri liste.
Ključne besede: koruza, invazivni pleveli, zatiranje plevelov, učinkovitost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1016; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

19.
VPLIV UPORABE ANTIDRIFTNIH ŠOB IN IZKLJUČEVANJA VENTILATORJA PRI NANOSU PRIPRAVKOV ZA VARSTVO RASTLIN NA UČINKOVITOST ZATIRANJA GLIVIČNIH BOLEZNI VINSKE TRTE
Uroš Zelenik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu v vinogradu smo preučevali vpliv tipa šobe in izklapljanja ventilatorja aksialnega pršilnika na učinkovitost fungicidov za zatiranje gliv povzročiteljic peronospore (P), oidija (O) in sive plesni (SP) vinske trte. Primerjali smo šobi Lechler TR 80 015 in ITR 80 015. Uporaba šobe ITR ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov za zatiranje P in O na listju trte ter O na grozdju v primerjavi z učinkovitostjo doseženo pri aplikaciji fungicidov s šobo TR. Stopnja učinkovitosti fungicidov za zatiranje P in SP na grozdju se je pri uporabi šobe ITR povečala. Izklapljanje ventilatorja je pri obeh šobah povzročilo zmanjšanje učinkovitosti zatiranja gliv povzročiteljic vseh treh bolezni. Zmanjšanje je bilo pri šobi TR večje kot pri šobi ITR. Izklapljanje ventilatorja je pri uporabi šobe TR povzročilo 8,9 % izgubo pridelka grozdja in pri uporabi šobe ITR 2,9 % izgubo, v primerjavi s škropljenjem z vklopljenim ventilatorjem.
Ključne besede: vinska trta / antidriftne šobe / zatiranje bolezni / učinkovitost fungicidov
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 651; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (358,88 KB)

20.
UČINKOVITOST HERBICIDOV ZA ZATIRANJE IZBRANIH INVAZIVNIH PLEVELNIH VRST V KORUZI
Marta Brest, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem poskusu, ki je bil izveden v letu 2009, smo preučevali, kako uporaba različnih herbicidov vpliva na učinkovitost zatiranja plevelov v koruzi (Zea mays L.). V poskusu smo preučevali deset invazivnih plevelov, ki smo jih posejali med vrstami koruze. Tretirali smo v treh terminih in uporabili smo 24 herbicidov. Izvedli smo vizualno ocenjevanje učinkovitosti herbicidov. Glede na rezultate lahko zaključimo, da z uporabo preučevanih herbicidov dovolj učinkovito zatremo preučevane invazivne vrste plevelov. Najboljše rezultate smo dobili pri herbicidih Lumax in Acris+Break Thru.
Ključne besede: koruza, invazivni pleveli, herbicidi, zatiranje, učinkovitost
Objavljeno: 22.07.2016; Ogledov: 1056; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici