| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika bolhavosti pri psih
Karin Veingerl, 2021, diplomsko delo

Opis: Bolhavost je najpogostejša zajedavska bolezen pri psih. Povzročajo jo 2-3 mm velike brezkrile žuželke iz rodu Siphonaptera, ki živijo v kožuhu gostitelja. Prehranjujejo se z njegovo krvjo in mu s tem povzročajo nelagodje, srbenje ter v nekaterih primerih tudi alergijsko vnetje kože. Ker informacij o tem, kako sistematično se v Sloveniji tega problema lotevajo lastniki psov, primanjkuje, smo želeli ugotoviti razširjenost pojavljanja bolh pri psih ter ozaveščenost lastnikov psov o problematiki bolhavosti na območju SV Slovenije. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, v kateri je sodelovalo 99 lastnikov psov, in kliničnega pregleda 145 naključno izbranih živali. Rezultati ankete kažejo, da preko 90 % lastnikov psov (n=92) uporablja sredstva za zatiranje bolh, pri čemer se jih le tretjina poslužuje redno. Večina lastnikov psov za zatiranje bolh uporablja sredstva v obliki ampul ali tablet, ki jih kupuje pri veterinarju in o njihovih stranskih učinkih ne dvomi. Čeprav je le 46 % lastnikov psov, ki bolhe zatirajo, seznanjenih, da pes prenaša pasjo trakuljo (katere vmesni gostitelj je tudi človek), jih kar 77 % zatira tudi notranje zajedavce. Delež lastnikov, ki bolhe zatira sistematično, je le 33 %; večina jih sredstva uporablja le sezonsko, ne glede na dejstvo ali s psom sobivajo ali ne. Ugotovljena razširjenost pojavljanja bolhavosti je v SV Sloveniji relativno nizka (12 %) in primerljiva z ostalimi evropskimi državami. Na podlagi rezultatov diplomske naloge lahko sklepamo, da bi bilo potrebno lastnike psov bolj intenzivno ozaveščati o problematiki bolhavosti in o pomenu sistematičnega zatiranja bolh.
Ključne besede: bolhe, pes, okolje, stopnja okuženosti, zatiranje
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije
Andrej Paušič, Mario Lešnik, 2021

Opis: Monografija z nalovom Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije Ambrosia artemisiifolia L. holistično obravnava aktualno problematiko zatiranja alohtonih, invazivnih rastlinskih vrst, na primeru pelinolistne ambrozije. V publikaciji so nazorno predstavljene najpomembnejše mehanske metode in tehnike zatiranja ambrozije, učinki samih metod, kakor tudi učinki uporabe ter primerjava med posameznimi tehnikami zatiranja vrste. Posebno poglavje je namenjeno ekonomiki zatiranja plevelov v urbanem okolju, z uporabo metod krtačenja, uporabo ognja, pare ter s pomočjo biotičnih metod zatiranja ambrozije. Prav omenjeni moderni pristopi k zatiranju alohtonih plevelnih vrst so danes, zaradi ukinjanja uporabe številnih herbicidov na javnih površinah, še kako aktualni. Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem, pridelovalcem, ekologom, pa tudi širšemu krogu bralcev.
Ključne besede: pelinolistna ambrozija, invazivne vrste, nekemično zatiranje, biotično zatiranje, agroekosistem, varstvo, ukrepi, poljščine
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 251; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (139,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Analiza možnosti zatiranja pelinolistne ambrozije v posevkih buč (Cucurbita pepo L.)
Matic Leben, 2020, magistrsko delo

Opis: V sezoni 2018 je bil narejen poljski poskus, katerega namen je bila analiza možnosti zatiranja pelinolistne ambrozije v posevku oljnih buč (hibrida 'GL Sonne' in 'GL Rustikal') z aktivno snovjo halosulfuron–metil in analiza vpliva herbicida na rast in razvoj oljnih buč ter pridelka bučnih semen. Prav tako smo na oljnih bučah preučili vpliv dodanega sredstva za krepitev rasti z aktivno snovjo 24R-epibrasinolid na zmanjševanje poškodb, povzročenih od herbicida. Aktivna snov halosulfuron-metil je v primerjavi s kontrolo v vseh apliciranih odmerkih statistično značilno znižala število rastlin pelinolistne ambrozije. Aktivna snov je sicer povzročila začetno fitotoksičnost na oljnih bučah, ki pa so jo te skozi rastno dobo popolnoma sanirale in zaradi fitotoksičnosti ni bilo zmanjšanega pridelka. Ugotovili smo, da sredstvo za krepitev rastlin statistično značilno znižuje stopnjo poškodb na oljnih bučah, povzročenih zaradi herbicida, vendar je učinek sredstva opazen pri obravnavanjih z višjimi odmerki herbicida. Prav tako preučevana aktivna snov ne vpliva značilno na pridelek svežih in posušenih bučnih semen, saj se nobeno obravnavanje statistično značilno ne razlikuje od plevelov prostih kontrol, kjer nismo uporabili herbicida.
Ključne besede: Oljne buče, herbicid, ambrozija, zatiranje, pleveli
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 311; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (8,87 MB)

4.
Testiranje biostimulatorja na podlagi alg, bakra in hitosana za zatiranje bolezni in škodljivcev jablan
Anja Preložnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 se je v sadovnjaku jablan sorte gala v Pivoli izvedel poljski poskus, v katerem se je testiral biostimulator. Sestavine biostimulatorja so bile alge iz družine Spirulina sp. ter tribazični bakrov sulfat in cinkov sulfat s protiglivičnim delovanjem. Pripravek je vseboval tudi kaolin in eterično olje žajblja. V poskusu je bilo pet obravnavanj. V prvem obravnavanju so se jablane škropile s polnim škropilnim programom brez biostimulatorja. V drugem obravnavanju se je polnemu škropilnemu programu dodal biostimulator. Pri tretjem obravnavanju se je škropilni program zmanjšal za polovico in dodal biostimulator. V četrtem obravnavanju se je uporabil samo biostimulator. Peto obravnavanje je bila kontrola brez fitofarmacevtskih sredstev in biostimulatorja. Ocene bolezni in napadenost škodljivcev so se opravljale trikrat v času nanosov in ocenjevale z EPPO metodo. Rezultati so bili statistično analizirani s Tukey HSD testom. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbot formuli. Rezultati so pokazali, da je sama učinkovitost biostimulatorja na bolezni nizka, vendar se ob uporabi hkrati s FFS njihov učinek poveča. Biostimulator zaviralno deluje na jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) in uši (Aphis pomi), vendar povzroča mrežavost plodov. Količina pridelka pri uporabi samega biostimulatorja ni bila manjša od ostalih obravnavanj. Glede kakovosti plodov je dodatek biostimulatorja vplival na povečanje mase jabolk 1. razreda, vendar je njegova uporaba ovirala obarvanje plodov.
Ključne besede: biostimulator, baker, jablana, zatiranje bolezni
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (7,76 MB)

5.
Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablane
Gregor Kmetec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Ključne besede: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 499; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

6.
Zatiralske družbene strukture
Gašper Krstulović, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Članek govori o tem, v kolikšni meri so osebe z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju v sistemu socialnega varstva sposobne govoriti in biti slišane. Metode: V prispevku ljudje z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju govorijo o lastnih izkušnjah zatiranja in življenjskih situacijah, kjer nimajo moči, da bi kaj spremenili, saj se o zadevah, ki se tičejo njih, odločajo drugi. Ugotovitve: Glavna ugotovitev raziskave je, da je pokroviteljski govor eden izmed glavnih dejavnikov, ki ohranja ljudi z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju v podrejenem položaju. Sposobnost strokovnjaka, da z osebami z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju komunicira jasno, odgovorno, brez predpostavke o njihovi zmotnosti in s spoštovanjem je ključna za preprečevanje nadaljnjih zlorab teh oseb. Praktična uporabnost: Članek skozi pripovedi ljudi prikaže dobre in slabe prakse komunikacije z osebami z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju, kar je uporabno za vse strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z intelektualnimi ovirami ali težavami v duševnem zdravju in imajo kakršno koli moč odločanja, ki neposredno vpliva na življenja teh ljudi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno perspektivo, ki se družbenih razmerij loteva s perspektive družbene moči in preučuje družbeno strukturo s perspektive zatiranega, z namenom iskanja načinov, ki bi zatiranemu omogočila, da o svoji izkušnji govori drugim in je pri tem tudi slišan, zaradi česar se v njegovem življenju tudi nekaj spremeni.
Ključne besede: duševno zdravje, intelektualne ovire, govor, zatiranje
Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 447; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Povečanje učinkovitosti insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci lind.) z dodajanjem biostimulatorja Cirkon
Filip Žerak, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poljski poskus, v katerem smo ugotavljali, ali lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon (izločki Echinacea purpurea) povečamo učinkovitost nekaterih pogosto uporabljenih insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) v nasadu čebule. Uporabili smo insekticide na podlagi deltametrina, spinosada, dimetoata in spirotetramata, katerim smo dodali biostimulator Cirkon. Aplikacijo insekticidov smo izvedli trikrat zapored. Oceno velikosti populacije smo izvedli 7 dni po nanosu insekticida in kasneje še dvakrat. Pri naključno izbranih rastlinah smo na 10 cm2 površine lista s štetjem določili velikost populacije. Podatke smo vnesli v Abbotovo formulo za izračun učinkovitosti. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon povečamo učinkovitost insekticidov za 8 do 20 odstotkov. Pri vseh testiranih insekticidih je bil učinek podoben, iz česar lahko sklepamo, da ima sredstvo repelentni učinek na škodljivca. Prav tako smo pri vseh pripravkih ugotovili zmanjšano učinkovitost pri tretjem zaporednem nanosu (-30 %). Poskus nakazuje zniževanje učinkovitosti testiranih insekticidov.
Ključne besede: tobakov resar, biostimulatorji, insekticidi, čebula, zatiranje
Objavljeno: 31.01.2020; Ogledov: 535; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

8.
Vpliv plevelov na rast, razvoj in kakovost hmelja
Andrej Simončič, znanstvena monografija

Opis: V petletni raziskavi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bil preučevan vpliv zastopanosti različnih plevelnih vrst na rast hmelja ter količino in kakovost pridelka. V poljskih poskusih je bila opravljena raziskava vpliva vrste in števila plevelov ter časa trajanja zapleveljenosti na količino in kakovost pridelka ter razvoj hmelja. Iz rezultatov je razvidno, da enoletni pleveli v prvih dveh letih izvajanja poskusov ne glede na število in čas trajanja zapleveljenosti niso statistično značilno vplivali na količino in kakovost pridelka, medtem ko se je pozneje, z leti, negativen vpliv pri beli metliki in srhkodlakavem ščiru večal. Pri zapleveljenosti z večletnimi pleveli, kot so navadni gabez, topolistna kislica in njivski slak, so bili slabša rast ter manjši in manj kakovosten pridelek hmelja ugotovljeni že od drugega leta raziskave dalje. Pri triletnem preučevanju vpliva različnih načinov namakanja na razvoj plevela ter hmelja in posledično vpliva na pridelek hmelja je bilo ugotovljeno, da lahko različni načini namakanja vplivajo na razvoj plevela. Vendar pa kljub razlikam v masi plevela vpliv različnih sistemov namakanja na pridelek hmelja ni bil statistično značilen.
Ključne besede: hmelj, pleveli, interakcija plevel-hmelj, zatiranje plevelov, namakanje hmelja in pleveli, pridelek hmelja, kakovost hmelja
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 315; Prenosov: 65
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Preučevanje delovanja herbicidov za zatiranje plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tanja Voga, 2019, diplomsko delo

Opis: V rastni dobi leta 2017 smo izvedli poljski poskus, kjer smo preučevali stopnjo učinkovitosti različnih herbicidov za zatiranje nekaterih plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.). Pri tem nas je zanimalo tudi, ali stopnja zatiranja plevela vpliva na višino pridelka. Poudarek je bil predvsem na analizi učinkovitosti za zatiranje navadnega srakoperca (Apera spica-venti) in njivske stoklase (Bromus arvensis). Preučiti smo želeli delovanje pri nas pogosto uporabljenih herbicidov, kot so Atlantis TCM WG®, Hussar Plus®, Axial One®, Pallas®, Aliance® in Trinity®. Rezultati analize so pokazali, da imajo preučevani herbicidi različno stopnjo zatiranja navadnega srakoperca in njivske stoklase, te razlike v stopnji učinkovitosti zatiranja plevelov med različnimi herbicidnimi programi pa povzročijo znatne razlike v višini pridelka pšenice. Najvišji pridelek smo dobili pri obravnavanju s herbicidom Atlantis TCM WG® (6799,7 kg ha-1), ta je hkrati učinkovito zatrl tako njivsko stoklaso (96,2 %) kot navadni srakoperec (98,7 %). Najslabši rezultat smo pričakovali pri pripravku Trinity®, ki ni bil uporabljen v zanj optimalni fenološki fazi, a smo ga dosegli pri pripravku Axial one®. Ta je v primerjavi s pripravkom Trinity® bolje zatrl navadni srakoperec in njivsko stoklaso, a je imelo to obravnavanje tudi manjši pridelek.
Ključne besede: pšenica / herbicidi / odpornost / zatiranje plevelov / pridelek
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 553; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (684,59 KB)

10.
Testiranje učinkovitosti biotičnih insekticidov za zatiranje jabolčnega zavijača (cydia pomonella l.)
Fatma Ece Savkan, 2019, magistrsko delo

Opis: V letih 2017 in 2018 smo izvedli dva poljska poskusa kjer smo testirali učinkovitost biotičnih insekticidov na podlagi virusov granuloze CpGV (Madex max) in bakterije Bacillus thuringiensis var. kurstaki (Lepinox plus®) za zatiranje jabolčnega zavijača. V rastni dobi smo pripravke nanesli 10 krat v 100 % odmerku (Madex 100 ml/ha, Lepinox 1 kg/ha) in v 200 % odmerku (Madex 200 ml/ha, Lepinox 2 kg/ha). Učinkovitost CpGv je nihala med 40 in 80 %. Učinkovitost B. thuringiensis je nihala med 10 in 65 %. Povečanje odmerka iz 100 na 200 % je nekoliko povečalo učinkovitost CpGV in B. thuringiensis insekticidov. Samo z uporabo CpGV in B. thuringiensis pripravkov ni možno zagotoviti povsem zanesljivega zatiranja jabolčnega zavijača.
Ključne besede: jabolčni zavijač, zatiranje, učinkovitost, CpGV, B. thuringiensis
Objavljeno: 05.08.2019; Ogledov: 1083; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici