SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv antidriftnih šob na učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov v koruzi
Marko Berdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu smo preučevali vpliv tipa šobe (standardne in antidriftne) na biotično učinkovitost herbicidov, uporabljenih za zatiranje plevelov v koruzi. Poskus je bil zasnovan kot poskus z več dejavniki v bločni zasnovi. Proučevali smo tri dejavnike (tip šobe, količino porabljene vode za nanos in vrsto herbicidne kombinacije). Herbicide smo nanesli s standardno traktorsko škropilnico. Tri tedne po aplikaciji smo izvedli vizualno ocenjevanje biotične učinkovitosti herbicidov, jeseni pa smo analizirali pridelek storžev. Pri nobenem plevelu nismo ugotovili značilnega vpliva tipa šobe na biotično učinkovitost, katerega koli od proučevanih herbicidov. Interakcije med tipom šobe in tipom herbicida ali tipom šobe in količino porabljene vode, glede vpliva na biotično učinkovitost herbicidov, ni bila značilna pri nobenem herbicidu. Tip herbicida in količina porabljene vode za nanos sta imela značilen vpliv na oblikovanje pridelka, tip šobe pa ne. V tem poskusu proučevane antidriftne šobe so bile glede uporabnosti za zatiranje plevelov povsem enakovredne standardnim šobam.
Ključne besede: koruza, pleveli, zatiranje, antidriftne šobe, učinkovitost
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 1889; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
VPLIV FORMULACIJE BAKROVIH PRIPRAVKOV NA STOPNJO UČINKOVITOSTI ZATIRANJA JABLANOVEGA ŠKRLUPA Venturia inaequalis (Cooke) Wint.
Suzana Petrovič, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 je bil na poskusni postaji Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru izveden poljski poskus, v katerem smo preučevali vpliv različnih bakrovih formulacij (fungicidov in listnih gnojil) na stopnjo učinkovitosti zatiranja jablanovega škrlupa Venturia inaequalis (Cooke) Wint pri 7. sortah jablan (Zlati delišes, Gala, Fuji, Idared, Breaburn, Jonagold in Elstar). Pripravki na podlagi različnih kemičnih oblik bakra so bili uporabljeni v času cvetenja jablan in po njem 14-krat, vsakič v odmerku 200 g Cu++/ha. V poskusu smo imeli pripravke na podlagi snovi Cu-Ca-oksiklorid (standard poskusa), bakrovega sulfata in kompleksov bakra s peptidi, EDTA, sečnino in glukonsko kislino z delnim sistemičnim delovanjem. Poskusne formulacije delno sistemično delujočih listnih gnojil so imele skoraj enak nivo učinkovitosti zatiranja jablanovega škrlupa na listju (63-94 %) in plodovih (74-98 %) kot standardni pripravek na podlagi Cu-Ca-oksiklorida (60-85 % in 72-95 %). Pri zatiranju škrlupa na listju so sistemično delujoči pripravki pri več sortah jablan dali značilno boljše rezultate kot standardna formulacija. Dosežena stopnja učinkovitosti poskusnih formulacij je bila pri različnih sortah jablan značilno različna.
Ključne besede: formulacije bakrovih fungicidov, jablana, zatiranje, škrlup
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1649; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (277,55 KB)

4.
Zatiranje nekaterih novih invazivnih vrst plevelov v posevkih koruze
Simona Maček, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 je bil izveden poljski poskus, v katerem smo v posevku koruze proučevali fenologijo, tekmovalno sposobnost in odziv 8 tujerodnih vrst plevelov na zatiranje s herbicidi. Preučevane vrste so bile: Acalypha virginica, Ambrosia trifida, Amaranthus viridis, Amaranthus rudis, Bidens pilosa, Bidens subalternans, Iva xanthiifolia, Setaria faberi in Sicyos angulatus. Seme tujerodnih plevelov smo posejali v posevek koruze in nato plevelno populacijo poškropili (aplicirali) v dveh različnih terminih s herbicidi na osnovi aktivnih snovi dikamba, dimetenamid, izoksaflutol, mezotrion, prosulfuron, terbutilazin, tembutrion in topramezon. Učinkovitost herbicidov smo ugotavljali po standardnih metodah EWRS in EPPO. Pri večini kombinacij herbicid-plevelna vrsta smo dosegli učinkovitost višjo do 90-95 %. V primerih, ko smo dosegli učinkovitost nižjo do 90 %, so posamezne plevelne rastline uspele oblikovati manjše število semen do spravila pridelka koruze. To kaže, da z uporabo preučevanih herbicidov ni možno popolnoma preprečiti oblikovanje semen pri preučevanih plevelih. Glede na rezultate opazovanja fenologije, tekmovalne sposobnosti in podatke o doseženi učinkovitosti herbicidov lahko zaključimo, da z uporabo preučevanih herbicidov dovolj učinkovito zatremo preučevane plevele, da ti ne morejo povzročiti večjih izgub pridelka koruze. Ker oblikovanja semen nismo mogli popolnoma preprečiti ocenjujemo, da te vrste morda imajo sposobnost oblikovanja izhodiščnih populacij, ki lahko v naslednjih letih omogočijo prehod v trajne populacije koruznih njiv.
Ključne besede: invazivni pleveli, herbicidi, zatiranje plevelov, koruza
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2456; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (367,92 KB)

5.
MOŽNOSTI ZA ZATIRANJE PLEVELOV V POSEVKIH SOJE (Glycine max (L.)) S HERBICIDI DOSTOPNIMI NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU
Iris Šenk, 2011, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu smo preizkušali delovanje herbicidov za zatiranje plevelov v posevku navadne soje (Glycine max (L.) Merr.). V poskusu je bilo uporabljenih devet različnih herbicidov v različnih kombinacijah. Uporabljeni so bili: Stomp 330 EC (pendimetalin), Dual Gold 960 EC (S-metolaklor), Sencor WG 70 (metribuzin), Afalon (linuron), Harmony 75 WG (tifensulfuron-metil), Focus ultra (cikloksidim), Basagran 600 (bentazon), Plateen WG 41,5 (metribuzin + flufenacet) in Fusilade forte (fluazifop-p-butil). Pokrovnost plevelov v kontroli (neškropljeno) je znašala 94,5 %. V najvišjem deležu (90 %) je bil na neškropljenih poskusnih parcelicah zastopan plevel navadna kostreba (Echinochloa crus-galli). Ostali pleveli so bili zastopani v 1–4 % deležu. Najvišjo učinkovitost smo dosegli pri uporabi kombinacije herbicidov Basagran 600 + Dual Gold 960 EC (96,5 %). Visoko učinkovitost smo dosegli tudi pri uporabi kombinacij Plateen WG 41,5 + Basagran 600 (93,9 %) in Sencor + Dual Gold 960 EC (93,0 %). Na nobeni od poskusnih parcelic ni bilo mogoče opaziti pojavov fitotoksičnega delovanja herbicidov na rastline soje.
Ključne besede: herbicid, navadna soja, plevel, zatiranje plevela
Objavljeno: 31.03.2011; Ogledov: 2402; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (577,39 KB)

6.
VPLIV AMBROZIJE NA ZDRAVJE
Dejan Tramšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V raziskavi smo se osredotočili na opis različnih vrst ambrozije. Opisali smo tudi rastline, ki so v veliki meri podobne ambroziji. Ob vsem tem pa seveda vpliv ambrozije na zdravje ljudi, predvsem alergij. Predstavili smo posamezne alergije, opisali način preprečevanja in zdravljenja le-teh in simptome, ki alergije spremljajo. Za omejitev in zmanjšanje pojava alergij na ambrozijo pa je to rastlino potrebno odstraniti oz. zamejiti. Odločili smo se, da v diplomskem delu predstavimo tudi način zatiranja in preprečevanja pelinolistne ambrozije. Metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. En vprašalnik je zajemal 13 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa, drugi vprašalnik pa je bil sestavljen iz 18 vprašanj zaprtega tipa. Prvi raziskovalni vzorec je vključeval 50 oseb iz vasi in 50 iz mesta, drugi raziskovalni vzorec pa je zajemal 20 oseb iz Štajerske, 20 oseb iz Notranjske in 20 oseb iz Primorske. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o vplivu ambrozije na zdravje ljudi ter preučiti razširjenost in stopnjo alergije za ambrozijo v različnih regijah Slovenije. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so nam pokazali, da osveščenost ljudi o vplivu ambrozije na njihovo zdravje ni slabo, tudi poznavanje le-te je dobro. Prihaja tudi do razlik v simptomih, pri bolnikih z alergijo za pelod ambrozije, glede na pokrajino v kateri živijo. Sklep. Večina anketiranih prepoznava in deluje zoper širjenja ambrozije, vendar je vse to bistveno premalo, saj se le-ta nekontrolirano širi s tem pa povzroča vse več težav.
Ključne besede: ambrozija, alergija, zdravje, zdravljenje alergij, zatiranje ambrozije, preprečevanje ambrozije
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 659; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
Topolistna kislica (Rumex obtusifolius L.)
Jure Vogel, 2012, diplomsko delo

Opis: Topolistna kislica (Rumex obtusifolius L.) je eden izmed najbolj trdovratnih plevelov na travinju. V diplomskem delu je strnjen pregled obstoječe domače ter tuje strokovne literature o topolistni kislici in predstavljeni rezultati dveh, v Zgornjih Hočah pri Mariboru in na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedenih poskusov s to rastlino. V prvem poskusu, ki smo ga izvedli spomladi 2007 na 72 parcelicah velikosti 5 x 5 m, smo topolistno kislico zatirali na dva načina, na 36 parcelicah smo plevel izkopavali z lopato »štiharico«, na preostalih 36 parcelicah pa smo plevel lokalno kemično zatirali s herbicidom Starane z aktivno snovjo fluroksipir – 1 MHE. Pri ročnem izkopavanju smo pri delovni storilnosti 0,899 rastlin na minuto dosegli 100 % uspešnost zatiranja, prav tako smo pri lokalnem kemičnem zatiranju dosegli 100 % uspešnost pri delovni storilnosti 5,78 rastlin na minuto. V drugem poskusu smo izkopane korenine narezali na dva dela (zgornji in spodnji) ter jih posadili v 3 pladnje napolnjene s rastnim substratom na globino do 5 centimetrov, po dveh mesecih smo ugotavljali uspešnost regeneracije in ugotovili, da se rastline lahko regenerirajo samo iz zgornjih delov korenin (8 cm).
Ključne besede: topolistna kislica, zatiranje, delovna storilnost, regeneracija iz korenin
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 3623; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Varstvoslovje
1999, revija

Opis: Varstvoslovje je znanstvena revija, ki spodbuja interdisciplinarno razpravo in izmenjavo ugotovitev s področja proučevanja varnosti. Prizadeva si osvetliti pravne, organizacijske, kriminološke, kriminalitetnopolitične, politološke, sociološke, psihološke in druge vidike varnostno relevantnih pojavov in konceptov. Revija prispeva h globljemu razumevanju vloge in delovanja skupnosti, organizacij in posameznikov, ki sodelujejo pri zagotavljanju varnosti.
Ključne besede: osnove varnosti, organizacija in upravljanje varnostnih mehanizmov, zatiranje kriminala, obveščevalne službe
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 490; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo; Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

9.
10.
VPLIV NAČINA KOŠNJE NA OBNOVITVENO SPOSOBNOST PELINOLISTNE AMBROZIJE (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2012, diplomsko delo

Opis: V lončnih poskusih smo preučevali vpliv načina košnje pelinolistne ambrozije na cvetenje in količino oblikovanih semen. V prvem poskusu (P1) smo imeli v loncih (10 l) posajenih 5 rastlin ambrozije na lonec, v drugem (P2) pa smo imeli posejane mešanice ambrozije in več vrst drugih plevelov, značilnih za rastlinske združbe robov avtocest. Košnjo smo simulirali z rezanjem rastlin s škarjami 3 cm od tal. Prvo košnjo smo izvedli, ko so bile rastline v razvojnem stadiju 2, 4 ali 8 listov (2L, 4L, 8L). Košnjo smo ponovili po 4, 6, 8 ali 12 tednih (4T, 6T, 8T, 12T) in izvedli še tretjo, 3 ali 6 tednov po drugi košnji (3T, 6T). V raziskavo je bilo vključenih 40 različnih kombinacij razvojnih stadijev in časovnih presledkov med izvedbo košenj (L, T, T). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili le dvakrat letno (L, T), v prvem poskusu (čisti sestoj ambrozije) nismo uspeli v popolnosti preprečiti cvetenja in oblikovanja semen. Največje zmanjšanje deleža rastlin, ki so cvetele, smo dosegli v sistemu dveh košenj pri kombinaciji (P1-8L+12T+0T; -74 %; P2-8L+12T+0T; -100 %) in največjo redukcijo deleža rastlin, ki so oblikovale seme, pri kombinaciji (P1-2L+12T+0T; 77 %; P2-8L+12T+0T; -100 %). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili trikrat letno (L, T, T), smo popolnoma preprečili cvetenje in oblikovanje semen z naslednjimi sistemi košnje (P1-2L+12T+6T; P1-4L+12T+6T; P1-8L+8T+3T; P2-2L+12T+6T; P2-8L+4T+3T; P2-8L+6T+3T; P2-8L+12T+6T).
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia, mehanično zatiranje, sistemi košnje, avtocesta
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1219; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (14,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici