Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko kemične zasvojenosti med mladostniki v vzhodni Sloveniji s poudarkom na vlogi in sodelovanju pristojnih institucij pri njenem preprečevanju in obravnavi. Teoretični del zajema razumevanje zasvojenosti kot kompleksne biopsihosocialne motnje, opredeljuje kemične in nekemične oblike zasvojenosti ter razčlenjuje vpliv različnih psihoaktivnih substanc na posameznikovo fizično in duševno zdravje. Poseben poudarek je namenjen obdobju mladostništva, kot izjemno ranljivemu razvojnemu obdobju, ter dejavnikom tveganja in varovalnim dejavnikom, ki vplivajo na rabo PAS. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni preko polstrukturiranih intervjujev z desetimi predstavniki različnih institucij in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju obravnave zasvojenosti mladostnikov. Analiza pokaže, da je vloga institucij raznolika in pogosto dobro definirana, čeprav so ovire prisotne predvsem na ravni koordinacije, komunikacije in razhajanj v pristopih. Med ključnimi ugotovitvami izstopa potreba po krepitvi medinstitucionalnega sodelovanja, povečanju dostopnosti programov ter boljšem usklajevanju politik in praks. Delo ponuja tudi konkretna priporočila za izboljšanje obstoječega sistema, ki temeljijo na analiziranih izkušnjah udeležencev in strokovni literaturi.
Ključne besede: mladostniki, zasvojenost, prepovedane substance, obravnava mladostnikov, sodelovanje institucij
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Digitalna zasvojenost je vse pogostejši problem med mladimi v današnji družbi in se nanaša na zasvojenost, nastalo zaradi določenega vedenja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na opredelitev pojmov zasvojenost in digitalna zasvojenost, opisali podvrste, oblike, lastnosti in posledice ter predstavili vzroke za njihov nastanek. Nadaljevali smo s pomenom medijev v sodobni družbi, opisali medijsko agendo, etiko, uokvirjanje, zvrsti in žanre ter podrobno predstavili medijsko vlogo pri ozaveščanju o digitalni zasvojenosti. V empiričnem delu smo zajeli analizo vsebin na javnih radiotelevizijskih servisih v Sloveniji in Srbiji, namenjenih ozaveščanju o digitalni zasvojenosti, z vidika obsega vsebin, medijskih zvrsti in žanrov, obravnavanih tematik in odnosa, ki ga servisa zavzameta. Na koncu smo še primerjali poročanje o digitalni zasvojenosti obeh javnih servisov.
Ključne besede: digitalna zasvojenost, digitalne tehnologije, javni medijski servisi
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (3,40 MB)

Opis: Z razvojem tehnologije se pojavlja vedno večje lastništvo in uporaba elektronskih naprav, predvsem pametnih telefonov. Omenjeni trend je še posebej izrazit pri mladostnikih: iz leta v leto poročajo o vedno večjem lastništvu in njihovi uporabi. Uporaba elektronskih naprav se povezuje s težavami na področju spanja mladostnikov, ki je zaradi bioloških sprememb že tako podvrženo številnim izzivom, in s področjem učnega delovanja, natančneje učne zavzetosti. Zato smo želeli z našo raziskavo preveriti, v kakšnem odnosu so omenjeni dejavniki: uporaba elektronskih naprav, spanje in učna zavzetost. Zanimalo nas je, ali prihaja do razlik v spanju in učni zavzetosti posameznikov, ki pretirano uporabljajo naprave, ali le-te uporabljajo v zadnji uri pred spanjem, prav tako pa smo se osredotočili na to, ali je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik spanja in učne zavzetosti. Iskali smo odgovore na raziskovalno vprašanje, če različni vidiki spanja moderirajo odnos med povprečno preživetim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo. Predpostavke smo preverjali na vzorcu 531 dijakov (78,2 % dijakinj) iz različnih srednjih šol po Sloveniji, ki so bili stari med 15 in 20 let, in sicer smo za pridobivanje uporabili: tri vprašanja glede uporabe elektronskih naprav, ki smo jih sestavili sami, Kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom (SAS-SV) za pridobivanje informacije o tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom, Vprašalnik učne zavzetosti (UWES-S) za preverjanje učne zavzetosti mladostnikov, Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) ter Epworthsko lestvico zaspanosti (ESS) za preverjanje spanja in izidov spanja. Ugotovili smo, da dekleta poročajo o večjem tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom in o njegovi pogostejši uporabi, medtem ko fantje izkazujejo pogostejšo uporabo igralnih konzol; da povprečen čas na pametnem telefonu in njegova uporaba v zadnji uri pred spanjem napovedujeta zasvojenost z njim; da je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik učne zavzetosti in spanja. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da so zaznana kakovost spanja, dnevna neučinkovitost in zaspanost preko dneva moderatorji odnosa med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo, to pomeni, da omenjene dimenzije spanja dodatno okrepijo odnos med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo.
Ključne besede: uporaba elektronskih naprav, zasvojenost s pametnim telefonom, učna zavzetost, kakovost spanja mladostnikov
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 1181; Prenosov: 380
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti uporabe mobilnega telefona pri predšolskih otrocih, starih od 2 do 5 let. Raziskovali smo, v kolikšni meri starši zaznavajo doživljanje abstinenčnega odziva na odvzem mobilnega telefona in spremembe vedenja ob uporabi mobilnega telefona pri njihovih predšolskih otrocih ter vpliv uporabe mobilnega telefona na socialni razvoj. V teoretičnem delu predstavljamo, kaj je mobilni telefon, njegove začetke ter zmogljivosti, prednosti in slabosti njegove uporabe ter smo se še posebno posvetili navezanosti na predmete in nekemični zasvojenosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo z uporabo kvantitativne metode raziskovanja ugotavljali, ali starši pri otroku, ko mu odvzamejo mobilni telefon, opažajo abstinenčno krizo, ali zaznavajo spremembe na področju govornega razvoja zaradi uporabe mobilnega telefona in njihovo prepričanje, da sta vedenje in socialni odnosi njihovih predšolskih otrok pogojena z uporabo mobilnega telefona. Na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok, starih od 2 do 5 let (n = 118), smo ugotovili, da četrtina anketirancev opaža, da se njihov otrok odzove z nemirom, ko mu odvzamejo mobilni telefon, medtem ko se večina otrok še vedno zamoti z drugim delom. Starši na področju govora zaradi vpliva uporabe mobilnega telefona ne zaznavajo bistvenih sprememb, prav tako ne zaznavajo sprememb pri razumevanju in učenju tujega jezika. Prepričani so, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na vedenje njihovih predšolskih otrok. Prav tako menijo, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na socialne odnose njihovih predšolskih otrok, saj otroci nimajo ne manj in ne več stikov z vrstniki.
Ključne besede: mobilni telefon, navezanost, nekemična odvisnost, predšolski otrok, vzgoja, zasvojenost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 967; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Alkohol je v Sloveniji precej velik javnozdravstveni problem, ki ne prizadene le posameznika, ampak tudi ljudi okrog njega. Tudi posamezniki v tretjem življenjskem obdobju pijejo alkohol pogosto ter – kar je skrb vzbujajoče – tudi tvegano in škodljivo. Namen diplomskega dela je bil opozoriti na problematiko prekomernega uživanja alkohola pri starostnikih, izpostaviti dejavnike tveganja za prekomerno pitje alkohola in načine za njihovo preprečevanje. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela s študijem slovenske in tuje strokovne literature. Pridobljene podatke smo sistematično pregledali, jih preučili, analizirali in jih smiselno vključili v diplomsko delo. Za pisanje smo uporabili program Microsoft Word. Ugotovitve iz raziskav kažejo, da starejši alkohol uživajo zaradi sprememb ali problemov, ki se v starosti pojavljajo, in sicer so to: upokojitev, osamljenost, izguba bližnje oz. ljubljene osebe. Kot posledice pa se pojavljajo problemi z ravnotežjem, katerim sledijo padci in poškodbe v obliki zlomov, spominske motnje in različna bolezenska stanja – od rakavih, srčno-žilnih in duševnih bolezni. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju alkoholizma je predvsem v ozaveščanju in izobraževanju starejših glede tveganega in prekomernega uživanja alkohola. Tudi pri odvajanju oz. zdravljenju pacienta od alkohola ima s svojo prisotnostjo v timu in pri obravnavi vsakega posameznika nadvse pomembno vlogo. Medicinska sestra je prva v obravnavi, ki posameznika sprejme in ga spremlja skozi celotno obravnavo vse do odpusta. Uživanje alkohola med starejšimi je še vedno sorazmerno slabo raziskano. Dostopni podatki in izkušnje o tem kažejo, da je to velik dejavnik tveganja za vse vidike zdravja v starosti, zato je preprečevanje dejavnikov tveganja izjemno pomembno.
Ključne besede: alkoholizem, vzroki alkoholizma, posledice alkoholizma, starejše prebivalstvo, zasvojenost.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2019; Ogledov: 2392; Prenosov: 405
Celotno besedilo (870,20 KB)