| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialno-psihološke implikacije kibernetskega terorizma
Kaja Prislan, Igor Bernik, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: S prispevkom želimo predstaviti sinergijo učinkov nerealnih predstav o tehnologiji in terorizmu, realne sposobnosti in aktivnosti kibernetskih teroristov, hkrati pa opozoriti na grožnjo, ki je z vidika informacijske varnosti, predvsem na nacionalni ravni, ne smemo zanemariti. Metode: V prispevku je uporabljena deskriptivna metoda in metoda komparacije, s katerima smo analizirali predpostavke strokovnih in znanstvenih prispevkov na obravnavano tematiko. Z metodo sinteze spoznanj smo nadgradili trenutne teoretične pristope pri pojasnjevanju narave storilcev kibernetske kriminalitete in kibernetskega terorizma. Ugotovitve: Zaradi razvoja globalnega kibernetskega prostora je kriminaliteta pridobila povsem nove razsežnosti in priložnosti. Tako kot uporabniki sodobne tehnologije in klasični zlonamerni storilci v tem prostoru delujejo tudi kibernetski teroristi, katerih namen je s pomočjo tehnologije povzročiti čim večji strah in medijsko odzivnost. Psihološki učinki uporabe tehnologije prispevajo k temu, da kibernetski terorizem spremlja visoka stopnja nerazumevanja, posledično pa tudi strahu. Ker tovrstna kibernetska kriminaliteta nima urejene politične in pravne podlage, to skupaj z nerazumevanjem sodobne tehnologije, strahu pred njeno uporabo in možnimi zlorabami povzroča velik učinek zastraševanja. Čeprav kibernetski terorizem predstavlja resno grožnjo nacionalnim in organizacijskim informacijskim infrastrukturam, je njegovo udejanjanje v fizičnem okolju zgolj posredno. Teroristi sodobno tehnologijo za enkrat izkoriščajo predvsem kot orodje za pomoč pri načrtovanju napadov in ohranjanju lastnega obstoja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka se kaže v njegovi aktualnosti. Tako kot klasična kibernetska kriminaliteta tudi kibernetski terorizem postaja vse pogostejša tematika medijev in polemičnih razprav. S senzacionalnim poročanjem se velikokrat povzročajo dramatične in nerealne asociacije na kibernetski terorizem, v smislu možnih scenarijev in posledic. V prispevku predstavljamo njegove realne zmožnosti in temeljne značilnosti, izvirnost pa se kaže v njegovi pojasnjevalni in razlagalni vlogi.
Ključne besede: kibernetski terorizem, storilci, zastraševanje, psihološki vidik
Objavljeno: 23.04.2020; Ogledov: 306; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (361,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
PRIMERJAVA ZAPORNE POLITIKE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Anja Salkič, 2014, diplomsko delo

Opis: Primarna družbena predstava o zaporu je, da gre za neprivilegiran kraj, namen katerega je izvrševanje kazni za storjena kazniva dejanja in odvzem svobode obsojenim posameznikom. Predvsem je vizija modernih zaporov rehabilitacija in resocializacija posameznika, vendar pa se pojmovanje in dejansko izvrševanje teh modelov kaznovalne politike od države do države razlikuje. V diplomskem delu sta prikazana dva popolnoma različna kaznovalna sistema, ki tvorita karakterno popolnoma samosvojo zaporno politiko in sicer model, ki je uveljavljen v Združenih državah Amerike primerjam s karakteristiko zaporne politike v Sloveniji. ZDA se s svojo politiko koncentrirajo na boj proti kriminalu v smislu odstranitve kriminalnih posameznikov iz družbe, kar predstavlja začaran krog in popolnoma nekontrolirano masovno zapiranje. Takšen način opravičujejo s preprostim dejstvom, da se s tem varuje družba in zmanjšuje stopnja kriminala. Zastraševanje naj bi po takšni logiki, delovalo tako preventivno kot tudi vplivalo na možno povratništvo nekoga, ki je že storil kaznivo dejanje. Vendar pa gre ob vsem tem za dolge kazni, brez možnosti pogojnega izpusta, ter razmere, ki demotivirajo obsojence za kakršno koli rehabilitacijo in s svojimi strogimi pogoji ustvarjajo utopične razmere brez nekih smiselnih dosežkov. Slovenija po drugi strani stremi k poboljšanju obsojencev in se trudi približati življenje obsojencev v zaporu življenju zunaj zapora, kar jim omogoča mnoge privilegije in pa pozitivno spodbudo k boljšemu življenju. Bistvo zaporne kazni ter v tem smislu zasnovane zaporne politike je prevzgoja in poboljšanje posameznika. Takšen sistem zastraševanje zavrača. To vodi v zaporno politiko, ki je do obsojencev spoštljiva in poskuša življenje v zaporu približati zunanjemu svetu in ga na njih uspešno pripraviti. Diplomska naloga predstavlja na eni strani dvom v uspešnost sistema, ki je zgolj rehabilitativen ter ustvarja posledično zelo ugodne pogoje in na neki točki morda celo vzbuja dvom o obstoju pravične kazni z vidika žrtve ali s kaznivim dejanjem povzročene škode, na drugi strani pa dvom v kontradiktoren sistem ZDA, ki se koncentrira predvsem na retribucijo in se zanaša na model zastraševanja s strogo politiko, obsojence obravnava kot neprivilegiran in izločen del prebivalstva, z opravičilom, da gre za pravičen sistem in družbo, ki je tako obvarovana pred kriminalom. Gre za divergentnost zaporne politike dveh modernih kultur in tu se pojavlja skeptičnost v delovanju ene in druge zaporne politike. Diplomska naloga zato posuša komparativno in kritično prikazati značilnosti obeh in ob takšni primerjavi različnih značilnosti izpostaviti nek proporcionalen način izvrševanja zaporne kazni.
Ključne besede: Zapor, zaporna politika ZDA, zaporna politika Slovenije, pogoji v zaporu, obsojenci rehabilitacija, zastraševanje.  
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1326; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici