Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Odpravnina trgovskega zastopnika se v slovenski zakonodaji razlikuje od njene ureditve v Agentski direktivi in primerjalnopravnih ureditvah, poleg tega pa ne v teoriji ne v sodni praksi ni najti zadovoljivih odgovorov in usmeritev, kako jo pravilno razumeti in uveljaviti v praksi. Disertacija najprej obravnava zgodovino in cilje slovenske ureditve ter Agentske direktive, na kateri naj bi slovenska ureditev temeljila, nato pa tudi pravne ureditve, ki so bile izhodišče za ureditev odpravnine v Agentski direktivi. Leta 1986 je Agentska direktiva ponudila državam članicam t. i. nemško ureditev nadomestila kot eno od dveh možnosti implementacije, pri čemer se je večina držav članic odločila prav za omenjeni t. i. nemški model, Komisija pa je članicam v pomoč predlagala zgledovanje po bogati nemški teoriji in sodni praksi. Disertacija s pomočjo razumevanja Agentske direktive in zlasti primerjalnopravnih ureditev Nemčije, Avstrije, Italije in Belgije postavlja in obravnava temelje za pravilno razumevanje instituta odpravnine v slovenskem pravnem redu z osredotočanjem zlasti na njene posebnosti in razlike v primerjavi z Agentsko direktivo. Obravnava slovenske ureditve in s tem povezane problematike se začne že pri zakonski definiciji trgovskega zastopnika, za katerega zakon zahteva opravljanje zastopanja kot registrirane dejavnosti. Nadalje je pomembno načelo pravičnosti, ki v slovenskem zakonskem določilu, ki ureja pravico do odpravnine, ni izrecno zapisano, kar pa ne pomeni, da se to načelo v zvezi z odpravnino ne uporablja. Do odstopanj od Agentske direktive prihaja tudi pri določilu, ki v izračunu najvišjega zneska odpravnine vključuje samo provizije, in ne vseh plačil, kot na primer to določajo Agentska direktiva ter primerljivi nemška in avstrijska ureditev, ter tudi pri nekaterih drugih zakonskih določilih, ki jih disertacija podrobneje obravnava. Vsekakor pa je najpomembnejša razlika med slovensko ureditvijo in Agentsko direktivo, da poleg pravice do odpravnine, ki naj bi jo trgovskemu zastopniku OZ nudil skladno z določili Agentske direktive, OZ trgovskemu zastopniku omogoča še dve dodatni pravici do odpravnine. Prva dodatna pravica do odpravnine izhaja iz drugega dela prvega odstavka 833. člena OZ, ki temelji na posebnih okoliščinah, ki naj bi terjale plačilo odpravnine, druga pa iz njegovega četrtega odstavka, ki naj bi trgovskemu zastopniku omogočil povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi z uvajanjem proizvoda na tržišče, in vseh drugih stroškov, ki jih je imel zastopnik v zvezi z izvajanjem pogodbe, v primeru prenehanja pogodbe za določen čas pred potekom tega časa ali v primeru prenehanja pogodbe za nedoločen čas pred potekom petih let od sklenitve. Pri nobeni od dodatnih pravic do odpravnine pa ni treba, da bi naročitelj po prenehanju pogodbenega razmerja imel znatne koristi – še več, ne zahteva se niti, da bi trgovski zastopnik naročitelju pridobil nove stranke ali mu občutno povečal posle z dotedanjimi strankami. Gre torej za dodatni pravici trgovskega zastopnika, ki presegata minimalne zahteve iz Agentske direktive in do katerih naj bi bil trgovski zastopnik upravičen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, ki odstopajo od pogojev iz Agentske direktive. Na podlagi tako zastavljenih temeljev se v nadaljevanju disertacija osredotoča na odpravnine, ki se po pravilih pogodbe o trgovskem zastopanju obravnavajo v primerjalnem pravu pri nekaterih drugih, inominatnih pogodbenih tipih, nadalje pa tudi na razmerja do odškodnine, ki jo v zvezi s pogodbo o trgovskem zastopanju opredeljujeta tako Agentska direktiva kakor tudi naše zakonsko določilo. Nič od predstavljenega v disertaciji pa ne bi imelo pravega pomena v praksi, če zaradi pogostih mednarodnih elementov v tovrstnih razmerjih ne bi bilo jasno, pred katerim organom in v kateri državi lahko trgovski zastopnik uveljavlja pravice in katero pravo se pri tem uporabi, zato predmetna naloga obravnava tudi to problematiko.
Ključne besede: samozaposleni, trgovski zastopnik, pogodba o trgovskem zastopanju, naročitelj, plačilo, provizija, nadomestilo, odpravnina, višina odpravnine, izključitev odpravnine, odškodnina, dobra vera, pravičnost, 833. člen Obligacijskega zakonika, Direktiva 86/653/EGS, distribucijska pogodba, franšizna pogodba, komisijska pogodba
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 523; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,28 MB)

Opis: Zavarovalništvo spremlja človeštvo skozi zgodovino. Ljudje se zavarujemo iz različnih razlogov in za različne možne rizike. Glavna naloga zavarovalništva je, da možna tveganja, ki se lahko zgodijo, prerazporedi na zavarovance in jim ob nastali škodi vrne dogovorjeno vsoto denarja, ki je zapisana na zavarovalni pogodbi in zanjo zavarovalec plačuje premijo. Za sklepanje zavarovanj pa potrebujemo zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika. V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili problem, namen, cilje ter hipoteze, ki jih bomo skozi diplomsko delo preverili. V drugem poglavju bomo predstavili zgodovino zavarovalništva, kaj je zavarovalništvo, kako se deli in kakšna je zakonska podlaga zavarovalništva. V tretjem poglavju bomo opisali zavarovalnega zastopnika ter njegove naloge in spretnosti. V četrtem poglavju bomo opisali Agencijo za zavarovalni nadzor in Slovensko zavarovalno združenje, opisali bomo kako potekajo izobraževanja in kakšen je postopek za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. V petem poglavju bomo opisali kako se lahko zavarovalni zastopnik zaposli, bodisi na zavarovalnici bodisi preko odprtja podjetja s pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. V petem poglavju bomo pojasnili na kakšne načine lahko zavarovalni zastopnik pridobi stranke. V zadnjem poglavju pa bomo analizirali rezultate ankete, ki jo bomo opravili z zavarovalnimi zastopniki.
Ključne besede: zavarovalništvo, zavarovalni zastopnik, začetek kariere, varnost, zaposlitev zavarovalnega zastopnika, zavarovalnice
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Tema magistrskega dela je proučevanje dejavnikov, ki vplivajo, da se mladi v starostni skupini do 35 let odločijo za zavarovanje. Iz izkušenj na terenu smo ugotovili, da se veliko mladih ne zaveda, kako pomembno je zavarovanje z vidika socialne varnosti. Z magistrskim delom želimo poenostaviti delo zavarovalnim zastopnikom na terenu. Magistrsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, bomo predstavili razvoj zavarovalništva v Sloveniji, opredelili temeljne naloge ter vlogo zavarovanj, predstavili, na katere načine delimo zavarovanja. Posebno pozornost smo namenili dejavnikom, ki vplivajo, da se mladi v starostni skupini do 35 let odločijo za zavarovanje, osebnim lastnostim zavarovalnega zastopnika ter primerjavi sodobnega načina prodaje s klasičnim. V drugem, empiričnem delu, smo izvedli anonimno raziskavo med posamezniki v starostni skupini do 35 let. S pridobljenimi odgovori ustvarili predstavo o tem, kakšno mnenje imajo mladi o zavarovanjih, na podlagi česa so si mnenje izoblikovali, ali so že imeli srečanje z zavarovalnim zastopnikom, kakšna zavarovanja imajo urejena in ali o tem že sploh razmišljajo. Zanimalo nas je, ali že na kakršen koli način varčujejo za tretje življenjsko obdobje, za čas ko bodo v pokoju in ali se zavedajo, da morajo za svojo socialno varnost poskrbeti sami.
Ključne besede: zavarovalništvo, dejavniki, zavarovalni zastopnik, sodobna prodaja
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1290; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Zdravje je največja vrednota je rek, ki velja že skozi stoletja človeške zgodovine. Človek je vedno potreboval pomoč sočloveka, ko mu njegovo zdravje ni dopuščalo normalnega življenja. Že od nekdaj ljudje poznajo moč zdravilnih rastlin, v novejši zgodovini pa si pomagajo s takšnimi in drugačnimi znanstvenimi dosežki moderne medicine. Pri zdravljenju se nehote srečajo s postopki, ki niso v skladu z njegovimi pričakovanji in z raličnimi dokumenti,ki jim zagotavljajo določene pravice. Pravice pa so zato, da se kršijo. In kadar so kršene pravice ljudi kot pacientov so ti še bolj občutljivi, saj kršitve puščajo določene posledice tudi na njihovem zdravju. Človek se je skozi različna zgodovinska obdobja zavedal svojih temeljnih pravic in svoboščin, ki pa vedno niso bile zapisane na papirju. Z razvojem in kodifikacijo le- teh so ze začele razvijati tudi pravice pacientov.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Pacienti, pravice pacientov, upravni postopki, kršitev, zastopnik pacientovih pravic, potrošnik.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 1523; Prenosov: 161
Celotno besedilo (3,06 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava procesno nasledstvo v pravdi kot posledica statusnega preoblikovanja gospodarske družbe. Pravda oziroma pravdni postopek je zgrajen po sistemu dveh strank, med katerima obstaja spor, ki ga mora sodišče rešiti. V primeru prenehanja stranke, gre za dogodek, ki vpliva tudi na sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, saj je meritorno odločanje o tožbenem zahtevku mogoče le pod pogojem, da v pravdo vstopi pravna naslednica prvotne stranke. Zato se na tem mestu pokaže kot zelo pomemben institut procesnega nasledstva stranke, ki omogoča pravnemu nasledniku stranke, da vstopi v pravdni postopek namesto prvotne stranke. V primerih statusnega preoblikovanja gospodarskih družb pravne naslednice družbe pridobijo procesno nasledstvo v pravdnem postopku na podlagi univerzalnega pravdnega nasledstva. Univerzalno pravdno nasledstvo vključuje tako materialno kot procesno nasledstvo. S procesnim nasledstvom je omogočeno pravnemu nasledniku družbe, da vstopi v pravdni položaj družbe, ki je prenehala, in postane njen pravdni naslednik glede pravic, obveznosti ter pravdnih razmerij. S tem pridobi sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, zato se lahko pravdni postopek nadaljuje in sledi meritorno odločanje o tožbenem zahtevku.
Ključne besede: pravdni postopek, sposobnost biti stranka, procesno nasledstvo, univerzalno pravdno nasledstvo, prekinitev postopka, nadaljevanje prekinjenega postopka, zastopnik, pravni naslednik.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1363; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,18 MB)