| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEURAVNOTEŽENA ZASTOPANOST SPOLOV V UČITELJSKIH POKLICIH NA PRIMARNI RAVNI IZOBRAŽEVANJA
Barbara Štingl, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil izpostaviti in preučiti zastopanost in pomen moških učiteljev na omenjeni ravni izobraževanja in predstaviti po spolu ločena mnenja pedagoškega osebja ter učencev in učenk, ki so povezana z obravnavano tematiko. V teoretičnem delu smo predstavili učiteljski poklic in vzpostavili povezavo med moškim učiteljem, neenakostjo spolov, feminizacijo poklica, pomenom moškega lika v vzgoji ter ukrepi za bolj uravnoteženo zastopanost obeh spolov v omenjenem poklicu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki sestoji iz dveh delov. Prvi del je bil izveden med učitelji in učiteljicami ter učenci in učenkami ene izmed slovenskih šol, drugi del pa med naključno izbranimi učitelji in učiteljicami številnih različnih osnovnih šol iz območja celotne Slovenije. V prvem delu smo med učitelji in učenci obeh spolov izvedli anketi z vprašanji zaprtega, polodprtega in odprtega tipa, katerih namen je bil spoznati in primerjati stališča obeh udeležencev vzgojno izobraževalnega procesa do obravnavane problematike. Ker nas je zanimalo, ali je mnenje učiteljev o aktualnem stanju zastopanosti spolov primerljivo tudi v širšem obsegu, smo anketni vprašalnik za pedagoško osebje iz prvega dela raziskave uporabili še v drugem delu. Ugotovili smo, da je na raziskani ravni izobraževanja zastopanost moških, še posebej izrazito v triadi, zelo nizka. Manjšo zastopanost moških v osnovnošolskem izobraževanju učitelji in učiteljice povezujejo predvsem z nizkim plačilom za opravljeno delo, nizkim ugledom poklica in ženske tudi s feminizacijo poklica. Strinjajo se, da bi večji delež moških imel dober vpliv tako na odnose v kolektivu, kot na učence, ki bi jim bil tako omogočen stik z obema spoloma tudi v šolskem prostoru, kar je pomembno iz vidika, da tudi učenci v pretežni meri iščejo svojega vzornika po katerem se zgledujejo med učitelji istega spola kot so sami. Ugotovitve prvega dela raziskave so potrdili tudi rezultati raziskave med naključno izbranimi slovenskimi učitelji.
Ključne besede: učiteljski poklic, spol, zastopanost spolov, primarna raven izobraževanja, feminizacija, moški učitelj
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 1949; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
ŽENSKE IN VODENJE V GOSPODARSTVU: URAVNOTEŽENA ZASTOPANOST SPOLOV NA VODILNIH MESTIH
Simona Pšeničnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo zastopanost žensk in moških na vodilnih mestih, s poudarkom na ženskah, razlike med ženskim in moškim vodenjem ter enakopravno prisotnost spolov na vodilnih mestih. Zaradi vse večje konkurence je v sedanjem poslovnem svetu učinkovito vodenje zelo pomembno, tako kot je tudi pomembno, da vodstvo sestavlja raznolik kader. Moški in ženske imajo različne talente, značilnosti in kompetence, kar pripomore k večjemu uspehu podjetja. Žensk pa je na vodilnih mestih v primerjavi z moškimi manj, saj se na svoji karierni poti srečujejo s številnimi ovirami, ki za moške ne obstajajo. Položaj žensk se na trgu dela in na samem vrhu vodenja sicer izboljšuje, čeprav so ženske v povprečju za isto opravljeno delo še vedno manj plačane kot moški, težje napredujejo po hierarhični lestvici in težje usklajujejo družinsko ter poklicno življenje. Za izboljšanje položaja žensk deluje več organizacij, prav tako so koristne dobre prakse in razni ukrepi. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema štiri poglavja. V uvodu je opredeljeno področje, problem, navedeni so cilji, hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave ter predvidene metode raziskovanja. Drugo poglavje zajema opredelitev vodenja, razlike med vodenjem in menedžmentom, opredelili smo tudi modele, stile in načine vodenja ter primerjali žensko in moško vodenje. Nadalje smo v tretjem poglavju opisali življenjsko pot ženske, predstavili zastopanost žensk v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji, navedli smo tudi ovire, s katerimi se ženske srečujejo na karierni poti. Prav tako smo navedli razloge za majhno število žensk na vodilnih mestih, predvsem pomen uskladitve poklicnega in družinskega življenja, saj je to eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti spolov v družbi. Predstavili smo tudi organizirano delovanje žensk v Sloveniji. V četrtem poglavju so predstavljeni ukrepi za spodbujanje enakosti spolov na vodilnih mestih, navedeni so razlogi za večanje števila žensk na vodilnih mestih in dokumenti, ki urejajo enakopravnost spolov. Predstavili smo dobre prakse v Sloveniji, ki pripomorejo k boljšemu položaju žensk. Opisali smo tudi dobre prakse evropskih podjetij in aktivnosti ter izkušnje posameznih držav na tem področju. Na podlagi predpisanih ukrepov smo podali tudi napredek v zvezi z enakostjo žensk in moških na vodilnih mestih. Empirični del predstavlja peto poglavje, kjer smo raziskali, ali imajo podjetja sprejete ukrepe za uravnoteženo zastopanost spolov na vodilnih mestih, proučili smo tudi, kateri morebitni ukrepi bi najbolj vplivali na povečanje števila žensk na vodilnih mestih in v zaključku podali temeljne ugotovitve te raziskave.
Ključne besede: vodenje, ženske, vodilna mesta, enakopravnost spolov, uravnotežena zastopanost spolov, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno: 20.08.2014; Ogledov: 1079; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici