| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FIDUCIARNA CESIJA
Barbara Car, 2011, diplomsko delo

Opis: Že v starem Rimu so ljudje sklepali najrazličnejše pravne posle, ki so sprva v veliki meri temeljili na zaupanju, kasneje pa so se zaradi vse večje potrebe po varnosti v pravnem prometu začeli razvijati instituti za zavarovanje in utrditev obveznosti. Tako se je iz odsvojitve na poštenje, takratne fiduciarne odsvojitve, razvila zastavna pravica, kjer je bil sprva predmet zavarovanja omejen le na premičnine in nepremičnine, kasneje pa tudi na terjatve. Sčasoma se je zaradi določenih pomanjkljivosti pri zastavitvi terjatev zahtevala ureditev nove oblike zavarovanja, katere predmet je terjatev. Ta institut zavarovanja je fiduciarna cesija, ki ga bom podrobneje predstavila v svojem diplomskem delu, ter ga primerjala s sorodnimi neakcesornimi instituti. Skušala bom še prikazati potrebam poslovanja gospodarskih subjektov bolj prilagojeno obliko fiduciarne cesije, kjer je možno v zavarovanje odstopiti terjatev, ki še sploh ni nastala. Prikazati želim, da je fiduciarna cesija moderen in sodobnim potrebam prava prilagojen stvarnopravni institut zavarovanja obveznosti.
Ključne besede: cesija, zavarovanje obveznosti, neakcesornost, fiduciant, fiduciar, terjatev, zastava
Objavljeno: 15.04.2011; Ogledov: 6448; Prenosov: 1220
.pdf Celotno besedilo (509,92 KB)

2.
ZEMLJIŠKI DOLG, PRIMERJAVA SLOVENSKE, NEMŠKE IN ŠVICARSKE PRAVNE UREDITVE
Dijana Trogrlić, 2013, diplomsko delo

Opis: Zemljiški dolg je večplasten pravni institut. Vsak poskus zemljiški dolg opisati le s pomočjo ene opredelitve, bi ga oropal njegove večplastnosti in njegovega resničnega pomena. Klasična pravna teorija bi zemljiški dolg opredelila kot omejeno stvarno pravico na lastni ali tuji stvari, medtem ko bi sodobnejši teoretiki pri njegovi opredelitvi izpostavili dejstvo, da gre za stvarnopravno zavarovanje. Gospodarska praksa bi se zemljiškega dolga lotila na nekoliko drugačen način. Bančniki, ki se vsakodnevno srečujejo s takšnimi in drugačnimi zemljiškimi dolgovi, bi slednje najbrž opisali kot najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja njihovih posojil. Za poslovneže, bodisi majhne samostojne podjetnike bodisi vodje velikih gospodarskih družb, je zemljiški dolg način za pridobivanje svežega kapitala za vsakodnevno poslovanje ali morebitne naložbe. Kaj pa vsakodnevna – tista negospodarska – praksa? Ja, tudi tja tu pa tam kak zemljiški dolg zaide v obliki darila ali v okviru dediščine. Za jasen in celovit pogled na zemljiški dolg, ga velja opazovati iz vseh pravkar navedenih in še marsikaterega drugega zornega kota. V Nemčiji in Švici, ki sta pionirki na področju zemljiškega dolga, se je zemljiški dolg spontano razvijal skozi ves srednji vek in je bil tudi uradno uzakonjen v obeh civilnih zakonikih - Nemčija ga je uzakonila v Državljanskem civilnem zakoniku leta 1896, Švica pa v Švicarskem civilnem zakoniku leta 1907. Slovenija, katere civilno pravo se je leta in leta naslanjalo na avstrijski Občni državljanski zakonik iz leta 1811, ki ne pozna instituta zemljiškega dolga, je šele s sprejemom Stvarnopravnega zakonika leta 2003 vpeljala zemljiški dolg. Temeljna značilnost zemljiškega dolga, ki se sicer razlikuje od države do države, je neakcesornost ali ločenost zemljiškega dolga in terjatve, v zavarovanje katere zemljiški dolg služi. Večina ostalih značilnosti je v manjši ali večji meri zastopana v vseh treh državah, ki so predmet primerjave: delitev na zavarovalni in izolirani zemljiški dolg, sklenitev zavarovalne pogodbe, knjižni in neknjižni prenos, obstoj zemljiškega pisma, ki je lahko tudi vrednostni papir, realizacija v obliki prostovoljnega plačila ali prisilne izvršbe, ter prenehanje na podlagi izbrisa v zemljiški knjigi. Podrobnejša analiza sledi v vsebinskem delu diplomskega dela.
Ključne besede: zemljiški dolg, dolžniško pismo, rentno pismo, zemljiška zastava, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, zemljiško pismo, neakcesornost
Objavljeno: 15.04.2013; Ogledov: 1692; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (834,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici