| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 108
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
INFORMACIJSKA VARNOST SODOBNEGA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA
Sara Plavec, 2015, magistrsko delo

Opis: Moderna družba je nenehno povezana v splet. Ta je del vsakdana posameznika, organizacij in državnih institucij. Naraščanje števila digitalnih podatkov danes ustvarja pomembno priložnost za ustvarjanje novih načinov doseganja ekonomskih in socialnih vrednosti. Podobno, kot danes obravnavamo in vrednotimo ter spodbujamo pretoke tradicionalnih dobrin trgovanja, moramo sedaj ustvariti odnos do teh novo nastalih sredstev. Ustrezen, zaupanja vreden in merljiv pretok elektronskih podatkov lahko dosežemo na podlagi učenja iz praktičnih primerov, na podlagi primernih vodil in zakonskih okvirjev. Varno in zaupanja vredno spletno okolje lahko dosežemo le z globalnim splošnim konsenzom deležnikov. Doseganje ravnovesja zahteva pristop, ki vključuje poglede in mnenja družbe, zakonodajalcev in organizacij. Pred nami se odpira zagoneten izziv neprimerljivih razsežnosti. Norme in pravila se v svetu elektronskega poslovanja spreminjajo vselej hitreje, presegajo naše pristope s protiukrepi in dvigajo sposobnosti tradicionalnega postavljanja pravil na nove ravni. Neustrezno organizacijsko zbiranje, obdelava in hramba osebnih podatkov lahko ogrozi gospodarsko in socialno blaginjo vseh deležnikov razprave. Posamezniki izgubljajo zaupanje v organizacije in državne institucije. Organizacije začenjajo dvomiti o lastni sposobnosti zagotavljanja varnosti in zaupnosti podatkov odjemalcev. Nadalje o lastnem ustvarjanju konkurenčne prednosti in ustvarjanju dodatne vrednosti zbranih podatkov. Državne institucije danes iščejo načine, kako utrditi zaupanje vseh deležnikov, nadgraditi zastarela zakonska določila in ustvariti zaupanja vreden spletni prostor. Razpravljamo o najboljših pristopih k boljšemu varovanju osebnih podatkov, ustvarjanju odnosov zaupanja med deležniki in oblikovanju celovitih splošnih vodil, ki bi omogočala spletni pretok podatkov na reguliran, zaupen in merljiv način. Spletno okolje, ki je zaupanja vredno dovoljuje posameznikom biti varni, anonimni in skrbi za njihovo zasebnost. Hkrati varuje družbene vrednote in omogoča brezskrbno sodelovanje vseh deležnikov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, zasebnost, zaupanja vredno računalništvo, zasebnost vpeta v zasnovo
Objavljeno: 10.11.2015; Ogledov: 568; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

43.
Model vpliva zasebnosti na razkrivanje informacij uporabnikov družbenega omrežja Facebook
Lili Nemec Zlatolas, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava dinamiko zasebnosti za razkrivanjem informacij na družbenih omrežjih. Z analizo literature smo identificirali faktorje, ki bi jih lahko vključili v model dojemanja zasebnosti in razkrivanja informacij. Nato smo predstavili raziskovalni model, ki smo ga preizkusili z izvedbo ankete, v kateri so bili sodelujoči uporabniki družbenega omrežja Facebook. Na podlagi pridobljenih faktorjev smo definirali in oblikovali merljivi model, po pridobljenih rezultatih pa še končni strukturni model. Rezultati končnega modela so pokazali, da zavedanje o zasebnosti, družbena norma zasebnosti, politika zasebnosti, nadzor zasebnosti, vrednost zasebnosti in skrb za zasebnost vplivajo na samorazkrivanje informacij. Zavedanje o zasebnosti razlaga obveščenost uporabnikov o vprašanjih zasebnosti, družbena norma zasebnosti pa vpliv bližnjih oseb na dojemanje zasebnosti uporabnika. Politika zasebnosti meri, kako uporabniki dojemajo politiko zasebnosti omrežja Facebook, nadzor zasebnosti pa, koliko nadzora menijo uporabniki, da imajo nad tem, kdo dostopa do njihovih informacij na profilu na omrežju Facebook. Mnenje uporabnika o zasebnosti je vključeno v vrednost zasebnosti, zaskrbljenost uporabnika za njegovo zasebnost pa v skrb za zasebnost. Vse te spremenljivke vplivajo na samorazkrivanje informacij, ki meri, koliko osebnih informacij uporabniki objavljajo na družbenih omrežjih. Pri interpretaciji rezultatov moramo upoštevati tudi omejitve raziskave. Izvirni znanstveni prispevek doktorske disertacije so nova znanja o dojemanju zasebnosti in vplivom tega na razkrivanje oziroma objavo informacij na družbenih omrežjih. Rezultati so lahko temelj za razvoj novih modelov, ki jih lahko prenesemo tudi na druge domene, kot so aplikacije mobilnih naprav in druga družbena omrežja, prav tako lahko rezultate uporabijo uporabniki družbenih omrežij, pa tudi ponudniki družbenih omrežij za boljše razumevanje o vplivih na razkrivanje informacij na omrežju Facebook. Rezultati disertacije prav tako odpirajo možnosti za nadaljnje raziskave na področju zasebnosti, razkrivanja informacij ali družbenih omrežij.
Ključne besede: zasebnost, razkrivanje informacij, družbena omrežja, Facebook, anketa, strukturno modeliranje
Objavljeno: 09.11.2015; Ogledov: 1457; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (6,14 MB)

44.
MOŽNOSTI CELOVITEGA VAROVANJA ZASEBNOSTI PRI UPORABI INTERNETA IN UHAJANJE PODATKOV - ANALIZA NAMIZNEGA RAČUNALNIKA
Tadej Vajda, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana problematika varovanja zasebnosti pri uporabi aplikacij, ki za svoje delovanje potrebujejo internet. Informacijska zasebnost in varnost uporabnikov je pogosto ogrožena, uporabniki pa so zelo slabo seznanjeni z nevarnostmi svetovnega spleta. Diplomsko delo zajema splošne zasebnosti ter predstavlja cel nabor možnih vdorov in potencialnih tveganj uporabniške zasebnosti in zlorabe podatkov. Predstavili smo smernice, vodila uporabnikov, kako zmanjšati tveganja pred nevarnostmi vdorov v njihovo zasebnost. Preučili in raziskali smo podatkovno politiko in pogoje uporabe aplikacij ter se seznanili s tem, kakšne podatke pridobijo aplikacije o samih uporabnikih. Ugotovljeno je bilo, da lahko z uporabo smernic za zaščito vdorov in z uporabniško osveščenostjo zmanjšamo tveganje za pojav vdorov in da priljubljene aplikacije s svojimi pravili zbirajo veliko količino podatkov, za katere bi kot uporabniki želeli, da jih ne pridobivajo.
Ključne besede: Informacijska zasebnost, podatkovna politika podatkov, zaščita zasebnosti pri uporabi interneta
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 618; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

45.
MOŽNOSTI CELOVITEGA VAROVANJA ZASEBNOSTI PRI UPORABI INTERNETA IN UHAJANJE PODATKOV - ANALIZA MOBILNE PLATFORME ANDROID
Aljaž Kuzman, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili mobilno platformo Android ter se pri tem osredotočili predvsem na varnostne vidike platforme. Iz mobilne trgovine Google Play smo izbrali najbolj priljubljene brezplačne aplikacije in preverili, kako učinkovito ohranjajo in varujejo uporabnikovo zasebnost. Primerjali smo jih na osnovi Androidovih dovoljenj ter na ta način ugotovili, katera aplikacija je z vidika zasebnosti potencialno najboljša. V zadnjem delu naloge smo s pomočjo orodja za analizo mrežnega prometa Wireshark preverili, kateri podatki uhajajo ob uporabi izbranih aplikacij.
Ključne besede: Android, zasebnost, uhajanje podatkov, uporaba interneta, mobilne aplikacije
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 751; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

46.
Omejevanje zasebnosti na letališču
Sašo Žurga, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: letališča, varnost, potniki, zasebnost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 663; Prenosov: 79
URL Povezava na celotno besedilo

47.
Detektivi in varstvo zasebnosti v Republiki Sloveniji
Andrej Sotlar, Janko Trivunovič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Detektivi in varstvo zasebnosti v Republiki Sloveniji
Ključne besede: detektivi, človekove pravice, zasebnost, varstvo zasebnosti, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 694; Prenosov: 243
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

48.
SOCIALNO OMREŽJE FACEBOOK IN UPORABNIKI SREDNJIH LET
Metka Zrim, 2015, magistrsko delo

Opis: Vsakodnevno smo povezani s spletom in vse bolj smo podvrženi njegovemu vplivu. Ena izmed novejših in najljubših oblik komunikacije so postala socialna družbena omrežja, ki uporabnikom omogočajo takojšnjo izmenjavo informacij in oblikovanje lastne identitete. Vedno znova se postavljajo vprašanja o tem, kako razširjena socialna družbena omrežja (npr. Facebook) vplivajo na osebnost in odnose med ljudmi? Kako uporabniki spletnih socialnih omrežij skrbijo za lastno varnost in zasebnost svojih osebnih podatkov? Ali na nastavitve zasebnosti vpliva osebnost uporabnika? V zadnjem času pridobivamo vedno več odgovorov na takšna vprašanja, vendar se od raziskave do raziskave razlikujejo. V naši raziskavi je sodelovalo 117 (46 moških in 71 žensk) udeležencev. Izbrali smo le posameznike, ki so registrirani na socialnem omrežju Facebook in so stari med 25 in 44 let. Največ sodelujočih je bilo starih med 25 in 29 let, glede na izobrazbo pa so prevladovali posamezniki s končano srednjo/poklicno šolo (43 %). Sestavili smo sklop vprašanj za uporabo, prijateljstvo in zasebnost na socialnem omrežju Facebook, podatke o osebnosti pa smo zbrali s pomočjo osebnostnega vprašalnika BFI (angl. Big Five Inventory).
Ključne besede: Medosebni odnosi, spletna socialna omrežja, Facebook, informacijska zasebnost, osebnost
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 1513; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

49.
VARSTVO ZASEBNOSTI DELAVCA
Tina Vobovnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je temeljna človekova pravica, ki jo vsakemu posamezniku zagotavljajo Ustava RS in temeljni mednarodni dokumenti. Najpomembnejša značilnost pravice do zasebnosti je, da se z družbenim razvojem in tehničnim napredkom pojavljajo vedno nove oblike in možnosti posegov v posameznikovo zasebnost, zato je zelo pomembno, da obseg pravice do zasebnosti ni definiran v nobenem od temeljnih dokumentov, ki to pravico zagotavljajo. Za pravico do zasebnosti je tudi značilno, da je absolutna, vendar vseeno omejena s pravicami drugih. Zato ne moremo v vseh primerih vnaprej postaviti pravil, kdaj gre za kršitev posameznikove pravice do zasebnosti, ampak lahko to ugotovimo le preko posegov v to pravico s strani državne oblasti ali drugega posameznika. To pa je naloga sodne prakse, ki mora pretehtati, ali je v konkretnem primeru pomembnejša pravica do zasebnosti ali pa katera druga pravica, zaradi katere obstaja legitimni interes po posegu v zasebnost posameznika. Pri tematiki zasebnosti delavca je treba upoštevati tudi posebnosti delovnega razmerja - razmerja med delavcem in delodajalcem, v katerem je delodajalec močnejša stranka zaradi ekonomske premoči, pravice do dajanja navodil ter pravice do nadzora nad delavcem. Ker delavci za opravljeno delo prejemajo plačilo, imajo delodajalci pravico zahtevati pravočasno, strokovno in kakovostno opravljeno delo. Delavec je tako dolžan dopustiti določeno stopnjo nadzora in poseganja v svojo pravico do zasebnosti. Poleg splošne dolžnosti delodajalca, da upošteva in ščiti delavčevo zasebnost, lahko v različnih predpisih najdemo še številne določbe, ki delodajalca omejujejo pri posegih v delavčevo pravico do zasebnosti, nekatera pravila pa so se izoblikovala tudi v sodni praksi. Posamezne posege v zasebnost delavca lahko razdelimo na tri obdobja. V fazi sklepanja pogodbe o zaposlitvi tako govorimo o zasebnosti kandidata za zaposlitev, kar je še posebej občutljivo področje, saj želi delodajalec o svojem bodočem delavcu pridobiti čim več informacij, kandidat pa bo v želji po zaposlitvi takšne posege v svojo zasebnost tudi pripravljen dopustiti. V času trajanja zaposlitve pa lahko posege v delavčevo zasebnost razdelimo v dve skupini. Na eni strani gre za pridobivanje različnih podatkov o delavcu, v drugi skupini posegov v zasebnost delavca pa najdemo različne oblike nadzora, ki jih delodajalec izvaja, da bi ugotovil, ali delavec krši svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oziroma zlorablja svoje pravice. V tej skupini posegov pa je najpomembnejše splošno pravilo, da se lahko takšne oblike nadzora izvajajo le nad točno določenim delavcem ali skupino delavcev, za katere že obstaja določen sum, da svoje pravice izkoriščajo, nikakor pa se ne sme (neprekinjeno) nadzorovati vseh delavcev z namenom, da se odkrije morebitne kršitelje. Vprašanje zasebnosti delavca pa je pomembno tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kjer velja temeljno načelo, da bivši delodajalec o delavcu ne sme dajati informacij, ki bi mu lahko otežile sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Praktično so vse evropske države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah in spoštujejo skupne standarde, zato sem se poleg sosednje države Avstrije odločila še za kratko predstavitev ureditve zasebnosti delavca v ZDA, kjer pravica do zasebnosti v zvezni ustavi ni izrecno omenjena in kjer delodajalci v individualnem delovnem pravu zagovarjajo popolno pogodbeno svobodo obeh strank pogodbe o zaposlitvi ter zato zavračajo vsako vmešavanje oblasti oziroma zakonsko urejanje teh vprašanj. Zasebnost na delovnem mestu namreč ni pojmovana kot pravica posameznika, ampak bolj kot boniteta. To pa pomeni, da je njen obseg odvisen od tega, kakšno stopnjo zasebnosti delavca je delodajalec pripravljen tolerirati. Stalen videonadzor, prisluškovanje telefonskim pogovorom, branje elektronske pošte, nadzor nad uporabo računalnika in preventivno testiranje ali so delavci pod vplivom prepovedanih drog pa so stalnica.
Ključne besede: zasebnost, varstvo zasebnosti, delavec, delovno razmerje, osebni podatki
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1578; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

50.
Prikriti preiskovalni ukrepi z uporabo specialne tehnike "IMSI lovilec" in posegi v zasebnost državljanov
Roman Medik, 2014, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih smo priča neštetim medijsko odmevnim primerom na sodišču, kjer se vedno večkrat pojavlja dvom v delo kriminalistične policije oziroma protizakonito pridobivanje operativno pomembnih podatkov, kateri so v nadaljevanju podlaga za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov po 149. a, 150., 155. in 155. a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in s tem posledično tudi nedovoljenih in protizakonitih posegov v človekove pravice. V omenjenih odmevnih primerih največkrat lahko slišimo za protizakonito delovanje kriminalistične policije med zbiranjem operativnih podatkov o telekomunikacijskih sredstvih osumljencev že pred izvajanjem ukrepov na podlagi odredbe pristojnega preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. V takih primerih največkrat že med samim sodnim postopkom lahko zasledimo pritožbe obrambe, da je policija za pridobitev podatkov o telekomunikacijskih napravah uporabljala specialno tehniko – IMSI lovilec oz. IMSI CATCHER. Z uporabo navedene naprave policija lahko pridobi pomembne in potrebne podatke o uporabniku določenega telekomunikacijskega sredstva – mobilnega telefonskega aparata. Prav tako v takih primerih obramba zagovarja protizakonito uporabo navedene naprave, katero policija poseduje in jo po navedbah informacijske pooblaščenke občasno uporablja. Uporaba navedene naprave za pridobivanje podatkov o določenem telekomunikacijskem sredstvu trenutno še ni zakonsko opredeljena, sicer je opredeljena v noveli ZKP-M, kateri še vedno čaka na obravnavo v državnem zboru Republike Slovenije. Glede na opisano bomo v diplomskem delu poskušali raziskati, ali policija dejansko uporablja omenjeno napravo protizakonito ter zavestno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako bomo poskušali opredeliti ločnico med zakonsko dovoljeno uporabo naprave IMSI lovilca za raziskavo najhujših kaznivih dejanj, potreb po iskanju pogrešanih oseb, ter nevarnih pobeglih zapornikov, in dopustno kršitvijo komunikacijske zasebnosti do ostalih državljanov, kateri se v določenem trenutku uporabe naprave nahajajo na območju delovanja oz. določenem kraju.
Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, tehnike, človekove pravice, zasebnost, komunikacijska zasebnost, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 1841; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (784,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici