| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 108
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Zbiranje podatkov in profiliranje uporabniških naprav s pomočjo spletnih brskalnikov
Luka Hrgarek, 2017, magistrsko delo

Opis: Svetovni splet se je od začetkov svojega obstoja preobrazil iz zbirke s hiperpovezavami povezanih dokumentov v globalno platformo, na kateri so dostopne najrazličnejše programske rešitve. Programski jezik JavaScript je ključnega pomena za interaktivnost na spletu in omogoča razvijalcem dostop do številnih podatkov o uporabnikovem brskalniku ter posledično o uporabniku samemu. Kljub mnogim ukrepom organizacije World Wide Web Consortuim (W3C) in proizvajalcev brskalnikov je postopek zbiranja podatkov z uporabo kode JavaScript za navadnega uporabnika neviden, kar odpira možnosti zlorab. V magistrskem delu smo obravnavali možnosti zbiranja podatkov o brskalnikih in uporabniških napravah s pomočjo namenske spletne aplikacije ter analizo stopnje zavedanja uporabnikov o možnosti zbiranja omenjenih podatkov. Ugotovili smo, da spletne aplikacije lahko pridobivajo podatke o brskalnikih v tolikšni meri, da to omogoča enolično identificiranje spletnih brskalnikov. Prav tako se je pokazalo, da so uporabniki dobro ozaveščeni o možnosti pridobivanja podatkov s pomočjo spletnih brskalnikov.
Ključne besede: zasebnost, spletni brskalnik, profiliranje
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 700; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

32.
Grožnje zoper zasebnost na mobilnih napravah
Anže Zaletel, Matevž Bren, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba mobilnih naprav je od prve predstavitve pametnega mobilnega telefona dalje v konstantnem porastu. Tehnološki in družbeni razvoj sta postala soodvisna od razvoja pametnih mobilnih naprav, interneta stvari ter različnih informacijskih sistemov. Vse je mobilno, vse je povezavo. To pomeni, da se na mobilnih napravah shranjujejo podrobni podatki posameznika in njegove vpetosti v družbeno, osebno ter poslovno okolje. Prav vpetost uporabnika v vsa omenjena okolja in shranjevanje prevelikega števila podatkov predstavlja glavno grožnjo zoper uporabnikovo zasebnost. Grožnje, ki prežijo na uporabnike so lahko neposredne ali posredne. Pod prve sodi zlonamerna programska oprema, ki je prirejena za zbiranje podatkov in škodovanje uporabniku mobilne naprave, druga oblika pa ima zbiranje podatkov kot stranski produkt prvotne funkcionalnosti aplikacije. Zato smo v teoretičnem delu magistrske naloge opravili sistematični pregled zasebnosti, groženj zoper zasebnost, pripravili pregled delovanja treh glavnih operacijskih sistemov ter kategorizacijo dostopov do podatkov na mobilnih napravah. Za zaključek teoretičnega dela predstavljamo zaščitne ukrepe, ki pripomorejo k višji stopnji uporabnikove varnosti. Poleg teoretičnega dela, je v nadaljevanju magistrske naloge pozornost namenjena empirični raziskavi, s katero smo dokazovali povezave med uporabnikovim načinom rabe mobilne naprave ter varnostjo uporabnikovih podatkov. Rezultati so predstavljeni v zaključnih poglavjih naloge. Uporaba mobilnih naprav je neizogibna v prihajajočem družbenem in tehnološkem razvoju zato morajo predvsem uporabniki biti tisti, ki v prvi vrsti poskrbijo za ustrezne zaščitne ukrepe pri varovanju svoje zasebnosti.
Ključne besede: mobilne naprave, zasebnost, varnost podatkov, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno: 17.05.2017; Ogledov: 1127; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (859,98 KB)

33.
Podkožni mikročip kot nadomestek identifikacijskih dokumentov
Borut Kmetič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na analizi pisnih virov, domačih in tujih znanstvenih člankov ter ostale literature, s katero je predstavljeno delovanje tehnologije frekvenčne identifikacije. Opredeljene so njene prednosti in slabosti, za kaj je tehnologija primerna ter dileme in ovire z vidika zasebnosti in varnosti osebnih podatkov. V delu so predstavljene dileme in potencialne grožnje zoper zasebnosti in varnosti osebnih podatkov pri uporabi RFID tehnologije za identifikacijo oseb z implantacijo podkožnih radio-frekvenčnih identifikacijskih mikročipov. Cilj naloge je ugotoviti in oceniti možnosti uporabe ter zlorabe RFID tehnologije za potrebe identifikacije in nadzora prebivalstva. S tem namenom so v delu opredeljene tudi možnosti uvedbe tovrstne identifikacijske tehnologije glede na trenutno slovensko zakonodajo.
Ključne besede: identificiranje, mikročipi, RFID, nadzor, zasebnost, varstvo osebnih podatkov, diplomske naloge
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 838; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (564,18 KB)

34.
Brskalnik Tor in zasebnost v kibernetskem prostoru
Klemen Hlupič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ponudniki spletnih storitev nam pogosto ponujajo informacije v zameno za naše osebne podatke, ki se najpogosteje hranijo v spletnih brskalnikih. Ko obiščemo internetno stran, dovolimo administratorjem sledenje naših aktivnosti. Večino teh podatkov uporabniki prostovoljno zaupamo administratorjem, medtem ko brskalniki delijo tudi IP naslov našega računalnika, pa tega niti ne vemo. V prvem delu diplomske naloge smo s pomočjo domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. V drugem pa smo s primerjalno metodo na podlagi kriterijev zagotavljanja zasebnosti ugotovili razlike med brskalniki. Cilj naloge je dosežen, saj smo določili načela zasebnosti v kibernetskem prostoru in na podlagi le-teh določili kriterije zagotavljanja zasebnosti v smislu spletnih brskalnikov. Določili smo naslednje kriterije: anonimizacija, zaščita pred prestrezanjem, zaščita pred vdori, zasebno brskanje in blokiranje naprednih http piškotkov. Rezultate smo podali na tabelarni način. Ugotovili smo, da brskalniki posvečajo nekaj pozornosti tudi zasebnosti, a najpogosteje ne v prvotnih nastavitvah. Razjasnili smo, kako anonimnost vpliva na zagotavljanje zasebnost in ugotovili, da je uporaba brskalnika Tor smiselna, kadar želimo preprečiti sledenje, ki ga izvajajo državni organi preko ponudnikov interneta. Predpostavko, da zasebnost v kibernetskem prostoru ne obstaja, smo potrdili, saj do nekaterih spletnih mest z najvišjo stopnjo zasebnosti nismo mogli dostopati. Potrdili smo tudi hipotezo, da brskalnik Tor zagotavlja višjo stopnjo zasebnosti od ostalih brskalnikov. Predpostavko, da zakonodaja učinkovito ščiti zasebnost v kibernetskem prostoru, smo ovrgli, saj do pravnomočnih obsodb na tem področju prihaja le redko, najverjetneje tudi zato ker prekrškovni organ, ki je pristojen za inšpekcijski nadzor, ne razpolaga s primernimi orodji za pregon, ključno vlogo pri zagotavljanju zasebnosti na internetu pa ima seveda tudi osveščenost uporabnikov, saj je zelo pomembno, da uporabniki prepoznamo, kdaj so bile naše pravice do zasebnosti kršene. Namen naloge je predstaviti zasebnost v kibernetskem prostoru skozi različne spletne brskalnike.
Ključne besede: kibernetski prostor, zasebnost, varovanje podatkov, informacijska varnost, spletni brskalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 1052; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (633,79 KB)

35.
Zavedanje uporabnikov o zasebnosti/privatnosti v spletnih aplikacijah HTML5
Marino Lukovič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali zasebnost podatkov v spletnih aplikacijah HTML5. Pregledali smo funkcionalnosti, ki zagotavljajo zasebnost uporabnikov na spletu. Preverjali smo zavedanje uporabnikov o zasebnosti in deljenju zasebnih podatkov, urejenih z različnimi predpisi. V obliki eksperimenta, je bil prikazan praktičen del. Znotraj eksperimenta smo analizirali pozornost uporabnikov na varnostna obvestila.. Preverili smo ali vedo, katere podatke delijo in zakaj. V zaključku smo pridobljene rezultate analizirali in ovrednotili. Ugotovili smo, da ljudje premalo časa posvetijo prebiranju varnostnih obvestil. Večina jih ne ve, kakšne so njihove pravice do zasebnosti podatkov na spletu. Glavnina pa jih sploh ne pozna funkcionalnosti HTML5.
Ključne besede: HTML5, spletne aplikacije, varnost, zasebnost, HTML5 API
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 548; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

36.
Dostop delodajalca do podatkov o zdravstvenem stanju delavca in ravnanje z njimi
Katja Čurin Tacer, 2016, magistrsko delo

Opis: V sodobnem času se osebnim podatkom kot delu zasebnosti človeka namenja veliko pozornosti. Osebni podatki so sami po sebi občutljiva tematika, še bolj pa to postanejo v primeru, ko gre za občutljive osebne podatke, med katere sodijo podatki o zdravstvenem stanju. Občutljivost se stopnjuje tudi v primeru, ko gre za te podatke v delovnem razmerju, kjer je razmerje med strankama zaradi hierarhije med njima občutljivejše kot pri drugih pogodbenih razmerjih. Navedeno narekuje nameniti veliko pozornosti varovanju delavca in kandidata pred delodajalčevimi vdori v podatke o njegovem zdravstvenem stanju, torej varstvu njune zasebnosti. V magistrski nalogi je preko preučevanja slovenske pravne ureditve s poudarkom na aktualnih situacijah prikazano, na kakšen način in v kakšni meri lahko delodajalec v cilju izpolnjevati svoje dolžnosti in uresničevati pravice delavca in kandidata, dostopa do podatkov o njunem zdravstvenem stanju in jih obdeluje. Temelji cilj naloge je bil ugotoviti, ali in če, kje so v slovenski pravni ureditvi meje pri delodajalčevem dostopanju in ravnanju z opisanimi podatki delavca in kandidata. Navedena problematika je v Sloveniji normirana s številnimi pravnimi akti, drugo vprašanje pa je, ali je obstoječa ureditev dovolj jasna z vidika varstva informacijske zasebnosti delavca in kandidata. Za primerjavo in v cilju najti morebitne ustrezne rešitve je podana tudi nemška pravna ureditev navedene tematike. Kot izhaja iz ugotovitev magistrske naloge, je v splošnem ugotoviti, da meje z predpisi niso jasno določene. Ob preučevanju virov in literature s tega področja je mogoče nedvomno ugotoviti, da seznanitev delodajalca z diagnozo obolelega ali poškodovanega delavca oziroma delavca invalida pomeni poseg v njegovo zasebnost, torej korak čez mejo. Delodajalec delavca tudi v nobenem primeru ne more (fizično ali psihično) prisiliti k testiranjem, katerih namen je ugotoviti posebnosti glede zdravstvenega stanja delavca, v določenih primerih (ko za testiranje obstaja upravičen razlog in to zahtevajo zahteve delovnega mesta, na primer sum na bolezen odvisnosti)pa ima lahko odklonitev le-teh določene posledice v delovnem razmerju.
Ključne besede: zasebnost, podatki o zdravstvenem stanju, delodajalec, dostop, obdelava, delavec, kandidat
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 629; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

37.
Nadzor dela zaposlenih s službenimi sredstvi z vidika zasebnosti
Gašper Čavlovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je temeljna človekova pravica in obenem tudi večdimenzionalen pojem. Ena od njenih razsežnosti je pravica do informacijske zasebnosti, ki jo je dandanes zaradi rasti rabe informacijskih tehnologij vse težje ščititi. Posebno težavo pri tem predstavljajo informacijske tehnologije na delovnem mestu. Raba računalniških naprav tam omogoča še večjo učinkovitost obstoječega nadzora, uvaja pa tudi nov, računalniški tip nadzora. Pravica do zaščite zasebnosti zaposlenega tako lahko trči ob pravico podjetja, da nadzira rabo proizvodnih sredstev in skrbi za varnost poslovnih podatkov. Zato se vse več podjetij, poleg obstoječih oblik nadzora, odloča tudi za nameščanje nadzorne programske opreme. Ta jim omogoča legalen elektronski nadzor nad zaposlenimi in njihovo rabo elektronskih delovnih pripomočkov. Pri tem so podjetja zavezana upoštevati zakone, ki določajo način rabe takih programov, da pravica zaposlenih do zasebnosti ne bi bila kršena. Pridobivanje podatkov brez vednosti prizadetega posameznika je namreč kaznivo. Slovenska ustava sicer dovoljuje poseg v zasebnost, a le v skladu z zakonsko podlago in s predhodnim dovoljenjem sodišča. Naloga se osredotoča na softverski tip nadzora nad zaposlenimi in izpostavlja dva vodilna programa za tovrstno rabo: NetVizor in Spector CNE Investigator. Podrobno predstavlja njune osnovne, skupne ter razlikovalne značilnosti. Prikazuje tudi njune prednosti in slabosti ter opisuje različne načine njihove rabe. Analiza in primerjava programov je opravljena s pomočjo SWOT-analize, in tako napotuje k najustreznejšim rešitvam za določen namen.
Ključne besede: zasebnost, pravica do zasebnosti, delovna mesta, delavci, delodajalci, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 749; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (614,99 KB)

38.
Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv
Janez Žirovnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Država varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar dopušča možnosti, da se človekove pravice in temeljne svoboščine pod določenimi pogoji omejijo. Država lahko omeji človekovih pravic in temeljnih svoboščine samo na podlagi zakona. Na ta način je mogoče omejiti tudi pravico varstva tajnosti in drugih občil oziroma pravico do komunikacijske zasebnosti. Zakon, s katerim se omeji pravica do komunikacijske zasebnosti mora biti predvidljiv. Ta predvidljivost pa ne pomeni, da bi lahko posameznik ali skupina predvideli kdaj bodo nadzorovani. Ker gre za posege, ki morajo po svoji vsebini biti tajni, to tudi ne bi imelo smisla. V danem primeru predvidljivost zato pomeni, da so določbe zakona, ki ureja posege v komunikacijsko zasebnost jasne in natančne. Posamezniki ali skupine morajo vedeti, pod kakšnimi pogoji lahko država poseže v njihovo komunikacijsko zasebnost. V komunikacijsko zasebnost posegajo tudi obveščevalne službe. Zakonodaja v Sloveniji, ki to področje ureja za obveščevalne službe je skladna z določbami Ustave. Upošteva ustavne pogoje, da mora biti poseg določen v zakonu, da ga je mogoče izvajati le določen čas, če tako odredi sodišče in je nujno in sorazmerno za dosego legitimnega cilja. Vendar zakonodaja ni popolnoma skladna z določbami Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, saj med drugim ne ureja postopka pri prenosu, s posegi v komunikacijsko zasebnost, pridobljenih podatkov ter sodnega varstva posameznikov, katerih komunikacije se je nadzorovalo. V raziskavi smo zato, na podlagi teoretičnih izhodišč raziskave, procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost dopolnili, tako dopolnjen model pa smo implementirali v osnutek predpisa, za katerega predlagamo, da na novo določi zakonite posege obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost posameznikov.
Ključne besede: procesni model, presojanje posegov, komunikacijska zasebnost, obveščevalna dejavnost, zakonito prestrezanje
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 1643; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

39.
INTERNET STVARI IN ANALIZA DODANE VREDNOSTI PAMETNE NAPRAVE ZA KONČNEGA UPORABNIKA
Tamara Čander, 2016, magistrsko delo

Opis: Če smo še pred nekaj leti govorili o svetovnem spletu kot o revoluciji, danes vemo, da to še nikakor ni vse. Priča smo novemu valu tehnološkega napredka, ki transformira naše okolje in vsakodnevne predmete v ekosistem informacij. Internet stvari je skupek tehnologij, ki povezujejo stvarnost z digitalnimi svetom preko senzorjev in značk, vgrajenih v naprave za vsakodnevno rabo. Čeprav si strokovnjaki o potencialni velikosti trga, ki ga ta fenomen odpira, niso povsem enotni, pa so vsi prepričani, da smo na pragu nove prelomnice, ki bo spremenila vse – nas same, naše vsakdanjike in bo zabrisala mejo med resničnostjo in domišljijo. Kljub globalni popularnosti tega trenda v Sloveniji termin internet stvari še vedno ni znan širši množici, prav tako pa primanjkuje tudi strokovne literature, zato v magistrski nalogi predstavljamo različne poglede, definicije ter tehnologijo, ki je potrebna za nemoteno delovanje interneta stvari. Kot ključno slabost izpostavljamo varnost, ki ima za posledico nezaupanje in počasnejše privajanje uporabnikov. Predstavljamo pravne okvire, ki urejajo področje interneta stvari na evropski ravni ter domače zakone, ki se posredno dotikajo področij, ki jih internet stvari zadeva. Podajamo primere uspešne vpeljave interneta stvari v družbene projekte na različnih področjih – od pametnih mest, porabe energije in prometa do gospodarstva. Internet stvari omogoča znatne stroškovne prihranke in avtomatizacijo procesov, kar vodi v večjo produktivnost in preusmeritev človeških resursov iz operativnih opravil v bolj kreativne. S prerazporeditvijo resursov spreminja poslovne procese ter ustvarja dodano vrednost tako za podjetja kot za končne uporabnike. Omogoča optimizacijo časa in oddaljen nadzor s spremljanjem v realnem času ter nam s pomočjo podatkov, ki jih zbirajo senzorji in značke, daje na voljo podatke za boljše odločanje. Preden pa bomo lahko v popolnosti želi koristi interneta stvari, moramo ljudje ta revolucionaren pojav sprejeti in se znebiti strahu pred njegovo uporabo. Brez tega namreč tovrstna naprava, v primerjavi s klasično, nepovezano, ne prinaša dodane vrednosti končnemu uporabniku. Zaradi preverjanja našega sklepanja o poznavanju pojma v slovenski družbi in karakteristike, ki pretehta, da se uporabniki raje odločijo za nakup (praviloma dražje) pametne naprave kot primerljive, nepovezane, smo izvedli spletno anketo, s katero smo preverili zastavljene hipoteze ter jih potrdili oziroma ovrgli. Ugotovili smo korelacijsko povezavo med poznavanjem tehnoloških trendov in zaupanjem v uporabo pametnih naprav, storitev ter produktov in hkrati potrdili, da smo Slovenci še precej slabo seznanjeni z t. i. internetom nove dobe. Ena od glavnih ovir je dvom o varnosti, ta pa izhaja iz slabe informiranosti bodisi o delovanju naprave, zbiranju podatkov ali celo o njenem obstoju. Dodana vrednost, ki jo internet stvari prinaša napravam za vsakodnevno rabo, je v tem, da postajajo bolj osebne, hitrejše in boljše ter da uporabniku omogočajo oddaljen dostop, kar se odraža v časovni optimizaciji in v našem primeru, kjer obravnavamo pameten elektronski monitor za dojenčke, tudi v pomirjenosti staršev. Čeprav je cena še vedno pomemben faktor, pa je potrebno v prvi vrsti informirati potencialne uporabnike in kupce kakšne možnosti obstajajo, kako delujejo in za hitrejšo adaptacijo vgraditi koncept varnosti že v sam razvoj produkta.
Ključne besede: internet stvari, M2M, senzorji, RFID, zasebnost podatkov, pametno okolje, pametne naprave, dodana vrednost
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 1939; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

40.
Model upravljanja mobilnih naprav in zasebnosti z Mobile Iron
Andrej Vovk, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Industrija pametnih mobilnih naprav je zadnje čase ena najbolj rastočih industrij na svetu. Ogromni potencial, ki ga ima mobilna tehnologija, bo za uporabnike najbolj vidna sprememba v načinu uporabe njihove mobilne naprave. To ne bo več samo naprava za pogovarjanje in pisanje kratkih sporočil, ampak za mnoge celo edini računalnik, ki bo v stalni uporabi. Mobilna tehnologija omogoča hiter in varen dostop do poslovnih podatkov v zalednem informacijskem sistemu organizacije ter enostaven dostop do virov informacij in storitev na internetu. S širjenjem pametnih mobilnih naprav in drugih prenosnih tehnologij postajata zasebnost in varnost vse bolj pomembni področji raziskovanja, upravljanja in omejevanja. Ozaveščanje zaposlenih na področju uporabe mobilne tehnologije je ključnega pomena. Le dobro usposobljen in ozaveščen zaposleni lahko izpolni pričakovanja odgovorne uporabe mobilne naprave. Dinamičen razvoj tehnologije, zahteve uporabnikov, hitre spremembe na pravem področju in kompleksnost sistemov zahtevajo ustrezno znanje. Tehnološke rešitve za upravljanje mobilne tehnologije v organizaciji morajo zagotavljati zaupnost, integriteto in dostopnost vseh komponent informacijskega sistema in naprav, ki se vanj povezujejo. Pri celovitem upravljanju mobilne tehnologije mora organizacija gojiti kulturo zasebnosti, ki je opredeljena v notranjih pravilih in aktih organizacije.
Ključne besede: mobilnost, varnost, zasebnost, izobraževanje, upravljanje
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 813; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici