| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos do zasebnosti in varnosti podatkov v aplikacijah m-zdravja
Eneja Mervič, 2021, magistrsko delo

Opis: V aplikacijah m-zdravja se zbirajo ogromne količine podatkov o uporabnikih, ki so lahko tudi zelo občutljive narave. Zato se poraja skrb, kako se ti podatki zbirajo, shranjujejo in obdelujejo. V dosedanjih študijah je bilo ugotovljeno, da mnogim aplikacijam ne uspe zagotoviti ustrezne zaščite za uporabnikovo zasebnost. Kljub temu pa razvoj in uporaba tovrstnih aplikacij iz leta v leto naraščata. Zato nas je zanimalo, kakšna sta odnos in percepcija ljudi do uporabe tovrstnih aplikacij, tako z vidika uporabnosti in koristi kot tudi z vidika groženj in ranljivosti. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali pri tem prihaja do razlik med različnimi demografskimi skupinami in med uporabniki in neuporabniki tovrstnih aplikacij. Podatki so bili zbrani s pomočjo ankete in analizirani s pomočjo ustreznih statističnih metod. V raziskavi je sodelovalo 671 respondentov. Raziskava je pokazala, da je aplikacije m-zdravje že uporabljalo 45 % vseh anketirancev. Rezultati analiz so pokazali, da se večina anketirancev zaveda potencialnih tveganj, vendar se le redki aktivno trudijo zaščititi svoje podatke. Večina kljub tveganjem nadaljuje z uporabo mobilnih aplikacij, kar lahko razumemo kot paradoks zasebnosti. Koristi m-zdravja so bile bolj prepoznane s strani žensk, mlajših, nižje izobraženih in tistih, ki že imajo izkušnje z uporabo m zdravja. Več pomislekov glede zasebnosti, varnosti in strokovnosti m-zdravja pa je bilo izraženih pri starejših, višje izobraženih in tistih, ki aplikacij m-zdravja še niso uporabljali. Ker naš vzorec ni reprezentativen, rezultatov ne moremo sklepati na celotno populacijo. To predstavlja omejitev naše raziskave, a kljub temu ugotovitve prispevajo k boljšemu vpogledu v odnos uporabnikov do m-zdravja.
Ključne besede: magistrska dela, m-zdravje, odnos uporabnikov, zasebnost, varnost podatkov, koristi
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (638,39 KB)

3.
Vpliv internetnih piškotkov na oglase in našo zasebnost
Tomaž Bauman, 2020, diplomsko delo

Opis: Svetovni splet danes ni le vir informacij, temveč tudi prava zakladnica znanja ter mesto zabave, druženja in sprostitve. Kot vodilni medij je razširjen zlasti med mlajšimi generacijami. Kljub temu pa ni povsem varen, kot misli večina njegovih uporabnikov. Diplomsko delo obravnava morebitne pasti in nevarnosti, ki prežijo na uporabnike spleta in se jih večina sploh ne zaveda. Najprej smo se poglobili v nastanek svetovnega spleta. Opisali smo protokole, ki jih uporabljamo na spletu. Osredotočili smo se na spletne piškotke, s katerimi se srečujemo pri brskanju po domala vseh spletnih straneh. Ugotavljali smo, katere vrste spletnih piškotkov obstajajo in kako vplivajo na naše osebne podatke. Izpostavili smo njihove pozitivne lastnosti in kako se lahko koristno uporabljajo. Predstavili smo tudi, kako popolnoma izklopiti sledenje piškotkov ter se jim izogniti pri zbiranju osebnih podatkov. V drugem sklopu diplomskega dela smo obravnavali zasebnost na spletu. Predstavili smo, kako doseči popolno anonimnost s pomočjo brskalnikov, ki se uporabljajo na temnem spletu. Osvetlili smo področje globokega in temnega spleta nasploh. Ugotovili smo, da je popolna anonimnost na spletu sicer mogoča, vendar potrebujemo za to ustrezne brskalnike. Prav tako smo ugotovili, da piškotki vplivajo na zasebnost uporabnikov spleta. Lahko so celo vezni člen pri vdoru v naše uporabniške račune. Vse pridobljene informacije z obiskanih spletnih mest lahko pridejo v napačne roke in vodijo do različnih zlorab. To je bil tudi povod za vzpostavitev zaostrene zakonodaje na tem področju.
Ključne besede: Splet, internetni piškotki, funkcije piškotkov, vrste internetnih piškotkov, zasebnost, zasebnost na spletu, globoki splet, temni splet.
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 200; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (617,68 KB)

4.
Deepfake ali globoki ponaredki in njihov vpliv na medije ter družbo
Janja Zadravec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali pojem deepfake in njegov pojav, v povezavi s sodobno družbo, mediji in kriminaliteto. Je precej nov, zato njegovi vplivi še niso dovolj raziskani. Odstira problematiko zlonamerne izrabe tehnologij umetne intelligence, za manipulacijo občinstva. Sledenje ima negativne posledice za demokracijo, družbo in posameznike ter podjetja, saj ruši avtoriteto, uničuje ugled in vpliva na duševno zdravje žrtve. Varovalni mehanizmi in pravna praksa ga do sedaj še niso uspeli primerno opredeliti ali zaščititi njegovih potencialnih žrtev.
Ključne besede: deepfake, kriminaliteta, družba, duševno zdravje, vdor v zasebnost
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 316; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (544,85 KB)

5.
Anonimno deskanje z uporabo omrežij VPN
Damijan Robnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje namen in uporabo virtualnih privatnih omrežij za anonimno deskanje po spletu. Predstavljen je način vzpostavitve lastnega omrežja VPN (angl. Virtual Private Network – virtualno privatno omrežje) pri ponudniku oblačnih storitev. Kot alternativa je predstavljena tudi uporaba plačljivih omrežij VPN, pri čemer se analizirata njihova zmogljivost in politika zbiranja podatkov, prav tako se prikažejo razlike med njimi.
Ključne besede: anonimno deskanje, virtualno privatno omrežje, zasebnost
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Dojemanje zasebnosti mladih pri uporabi pametnih naprav
Ana Marija Poplašen, 2020, diplomsko delo

Opis: Napredek tehnologije in potreba po ugodnejšem življenjskem slogu sta povzročila razvoj pametnih naprav, ki so ponudile napredne in optimalne storitve. V diplomski nalogi je predstavljeno, katere pametne naprave mladi v večini uporabljajo, kako dojemajo svojo zasebnost in ali se zavedajo kibernetskih groženj z uporabo le teh. Pregled teoretičnih izhodišč je tako razdeljen na tri podpoglavja: uporaba pametnih naprav, mladi in zasebnost, kjer je pri slednjem del vsebine namenjen pregledu družbenih omrežij. Vsebina diplomske naloge se osredotoča na mobilne naprave, saj so zaradi prenosljivosti in priročnosti, najpogosteje v uporabi. Namen diplomskega dela je bil raziskati mnenje mladih o zasebnosti v kibernetskem prostoru. Cilj pa je bil opozoriti mlade na kibernetske grožnje in pripraviti ustrezna varnostna priporočila. V raziskavi so sodelovali mladi v starostni skupini od 18 do 25 let. Mladi v večini uporabljajo mobilne telefone, ker omogočajo dostop do podatkov, informacij, družbenih omrežij ipd. v vsakem trenutku. Mobilni telefoni omogočajo dostop do družbenih omrežij, ki so za večino postala neizogiben del vsakdana. Prek družbenih omrežij mladi vse pogosteje razkrivajo svojo zasebnost, kar posledično vodi do večje izpostavljenosti kibernetskim grožnjam. Mladi so dokaj prepričani, da se zavedajo kibernetskih groženj, vendar so rezultati raziskave pokazali, da vseeno svoje zasebne podatke izpostavljajo na spletu. Ugotovljeno je bilo, da se mladi še vedno ne zavedajo dovolj pomembnosti varovanja zasebnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, mobilne naprave, mladi, zasebnost, družbena omrežja, kibernetske grožnje
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 288; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (437,90 KB)

7.
Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki
Aljoša Polajžar, 2020, magistrsko delo

Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni. Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP). V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio. V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene. Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo.
Ključne besede: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji.
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 713; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Ciljano oglaševanje na družbenih omrežjih
Kaja Steblovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Ciljano oglaševanje je metoda, ki se je v zadnjem času oglaševalci v veliki meri poslužujejo. Na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram, obstajajo orodja, ki oglaševalcem pomagajo oblikovati oglas prilagojen posebej za ciljno skupino, tako da ta doseže čim večji efekt. Facebook in Instagram, ki ju v naši nalogi podrobneje obravnavamo, za oblikovanje ciljnih skupin uporabljata podatke, ki jih uporabniki delijo na svojih profilih. Na vsebino oglasov, ki se na družbenih omrežjih prikažejo specifičnemu uporabniku, pa vpliva tudi vedenje tega uporabnika.
Ključne besede: oglaševanje, družbena omrežja, zasebnost, ciljne skupine
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 375; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

9.
Zasebnost v pametnih mestih ali zasebnost za pametne ljudi?
Damjan Fujs, Blaž Markelj, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Mesta postajajo tehnološko naprednejša, zlasti, da bi zadostila potrebam vedno večjega števila ljudi. Tehnologija, predvsem »pametna« tehnologija, daje posamezniku udobje v zameno za njegovo zasebnost. Dostop do storitev je mogoč s pomočjo številnih programskih rešitev, tudi aplikacij na mobilnih napravah. Ob nevestni uporabi aplikacij ter nepoznavanju pomena varovanja zasebnosti je tveganje za poseg v zasebnost veliko. Namen prispevka je izpostaviti stališče ljudi do zasebnosti v pametnih mestih ter predstaviti, kaj so tehnologije, ki sestavljajo pametno mesto. Metode: Predstavljene ugotovitve so podprte z deskriptivnimi dognanji, ki temeljijo na virih in literaturi ter izvedeni raziskavi, ki smo jo analizirali s pomočjo statističnih metod. Ugotovitve: Poznavanje koncepta pametnih mest je na slovenskem področju izjemno slabo. Glavne ugotovitve raziskave kažejo, da ljudje niso pripravljeni bivati v pametnih mestih. Skrbi jih nivo potrebnega računalniškega znanja, ki izhaja iz posameznikovega nepoznavanja pametnih mest. Podatke, pridobljene v pametnih mestih, bi morala upravljati država in ne zasebna podjetja. Omejitve/uporabnost raziskave Znanstvenih objav na temo zasebnosti v pametnih mestih je malo. Omejitev predstavlja tudi ciljna skupina, ki ni na družabnih omrežjih (predvsem starejša populacija), zato bi bilo smiselno izvesti raziskavo tudi med starejšo populacijo. Praktična uporabnost: Izsledki raziskave nam pokažejo posameznikovo poznavanje pomena zasebnosti v pametnih mestih, kar predstavlja izhodišče za nadaljnje aplikativno in znanstveno delo na omenjenem področju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način obravnava aktualno tematiko, katere pomembnost bo v prihodnosti še naraščala.
Ključne besede: zasebnost, pametna mesta, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pametna tehnologija, pametna skupnost
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 305; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (434,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Pregled in preiskava prevoznega sredstva
Miroslav Vrhovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice so omejene s pravicami drugih ter Ustavo in na njo vezani zakoni, ki jih omejujejo ali drugače posegajo v njih. Ena od osnovnih človekovih pravic je pravica do nedotakljivosti stanovanja. Stanovanje po Ustavi RS ni mišljeno ozko ampak se navezuje tudi na prostore, kjer lahko človek upravičeno pričakuje varovanje te pravice. Taki prostori so lahko soba v študentskem domu, začasni kontejner na gradbišču, hotelske sobe…. Pravica do nedotakljivosti stanovanja in z njo povezana pričakovanja zasebnosti pa segajo še dlje. Tukaj pridemo na pojem drugi prostori kateri pa se vežejo na nedotakljivost stanovanja. Drugi prostori, ki so zaščiteni s 141 členom KZ-1, » […] pa so vsi zaprti prostori, ki so tuja lastnina, kot npr. garaže, barake, drvarnice, skladišča, veže, shrambe, kopalnice, balkoni, kabine na ladjah, stanovanjske prikolice, avtodomi, šotori ipd.« (Deisinger, 2002, str. 139) Tako se tu srečamo s prevoznimi sredstvi predvsem v cestnem prometu nad katerimi se vrši kontrola s pregledom ali preiskavo le teh se s strani pooblaščenih oseb. Tu nastane vprašanje katere pravice občana so omejene ko uporablja vozilo, kdaj so lahko omejene in v kakšnem obsegu, globini, kateri so razlogi za te postopke in kdaj govorimo o pregledu oz. preiskavi prevoznega sredstva. Koliko varovanja zasebnosti oz. varovanja nedotakljivosti stanovanja in drugih prostorov v tem primeru prevoznih sredstev lahko občan upravičeno pričakuje? Ali je vozilo izenačeno oz. pravno in dejansko enako varovano kot stanovanjska enota posameznika?
Ključne besede: diplomske naloge, preiskava vozila, pregled vozila, hiša preiskava, prevozna sredstva, zasebnost
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 526; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (373,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici