1. Zasebnost podatkov v odprtih podatkovnih množicah: tveganja, zaščitne tehnike in analiza primerov : magistrsko deloŽan Povše, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Zasebnost podatkov v odprtih podatkovnih množicah: tveganja, anonimizacijske tehnike in analiza primerov obravnava problematiko varovanja zasebnosti v kontekstu odprtih podatkov. V teoretičnem delu so predstavljena glavna tveganja, povezana z objavo podatkov ter različne tehnike za zaščito zasebnosti, kot so: anonimizacija, psevdonimizacija in druge sodobne metode. Poseben poudarek je namenjen oceni učinkovitosti teh tehnik ter morebitnim tveganjem, ki kljub uporabi zaščitnih ukrepov ostajajo prisotna.
V empiričnem delu smo izvedli analizo izbranih odprtih podatkovnih množic in prikazali možnost ponovne identifikacije posameznikov, kar poudarja resnost izzivov na področju varovanja zasebnosti. Prikazali smo postopek pravilne anonimizacije podatkov kot primer dobre prakse.
V nalogi je predstavljen pravni okvir za varstvo osebnih podatkov na ravni Evropske unije in Republike Slovenije, Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Cilj naloge je bil osvetliti aktualno stanje, opozoriti na potencialna tveganja ter prikazati konkretne rešitve za odgovorno ravnanje z odprtimi podatki.
Ključne besede: odprti podatki, zasebnost podatkov, anonimizcija, GDPR, pravni okvir, anonimizacijske tehnike
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,11 MB) |
2. Podatkovna zasebnost v pametnem domu: izbrani vidiki : magistrsko deloMaja Mlakar, 2025, magistrsko delo Opis: Tehnološko podprta arhitektura pametnega doma pretaka posameznikovo razumno pričakovano zasebnost ranljive domače intime v brezmejno okolje globalnega digitalnega oblaka velikega podatkovja. V naprave interneta stvari integrirano vseprisotno, pogosto nezaznavno zbiranje osebnih podatkov spodkopava učinkovitost vzpostavljenih temeljev varstva podatkov, ki v evropskem prostoru slonijo predvsem na Splošni uredbi o varstvu podatkov.
Vrzeli v doslednem in učinkovitem uresničevanju načel omejitve namena, minimiziranja obsega zbiranja podatkov in informirane privolitve omogočajo bistveno podrobnejše oblikovanje profilov spremljanih posameznikov na podlagi neprekinjenega in celovitega zbiranja vedenjskih, kontekstualnih in biometričnih podatkov v okviru sistemu pametnega doma.
V izrazitem nasprotju z naglim tehnološkim napredkom nevarno stagnira ozaveščenost posameznikov o preglednosti postopkov zbiranja in obdelave podatkov ter o naravi in razsežnostih digitalne vsepovezanosti, ki prinaša resna zasebnostna tveganja. Poglabljajo se neravnovesja moči med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in njihovimi upravljavci. Posledično narašča tveganje vzpostavitve prikritih in sistemskih oblik nadzora nad posameznikom, bodisi s strani državnih akterjev bodisi transnacionalnih tehnoloških korporacij.
Uporabnik pametnega doma se pogosto znajde v paradoksalnem položaju, ko je obenem pasivni vir oziroma objekt zbiranja podatkov ter hkrati njihov posredni zbiralec in potencialni upravljavec. Formalno sicer upravlja pametni dom, vendar obseg njegovega dejanskega nadzora nad podatkovnimi tokovi pogosto ostaja skromen ali celo le navidezen.
Za ohranitev tradicionalno visokega standarda varstva zasebnosti posameznikovega doma je potreben razmislek o premiku od pretežno deklarativnega nalaganja obveznosti upravljavcem velikega podatkovja pametnega doma k proaktivni in vsebinsko okrepljeni regulaciji zbiranja in obdelave podatkov.
Ključne besede: informacijska zasebnost, varstvo osebnih podatkov, SUVP, veliko podatkovje, profiliranje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. Integracija oblaka v sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov : magistrsko deloGašper Cimerman, 2025, magistrsko delo Opis: Integracija rešitev za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM) v oblačno okolje se je izkazalo za ključno novost na področju kibernetske varnosti. S finančnega vidika so rešitve SIEM v oblaku v primerjavi s tradicionalnimi sistemi lahko bistveno ugodnejša. Model sprotnega plačevanja zmanjšuje potrebno začetniško investicijo in zmanjšuje tekoče stroške vzdrževanja, kar organizacijam omogoča večjo finančno prilagodljivost. Centralizirana narava različnih sistemov v oblaku omogoča celovito spremljanje varnostnega stanja podjetja in poveča zmogljivosti podjetja, da pravočasno odkrije morebitne grožnje. Avtomatizirano odzivanje na incidente in analitika, ki temelji na strojnem učenju dodatno krepi varnost organizacije in zmanjšuje verjetnost človeških napak, posledično lahko organizacije svoje varnostne ekipe osredotoči na bolj pomembne naloge. Za razliko od tradicionalnih sistemov je SIEM v oblaku deležen stalnih posodobitev s strani ponudnika oblačnih storitev, kar pomeni da so organizacije zaščitene pred najnovejšimi varnostnimi grožnjami brez da bi bile same odgovorne za redno posodabljanje. Vendar prehod na SIEM v oblaku ni brez izzivov, zagotavljanje celovitosti podatkov in skladnosti z varnostnimi standardi je ključno za uspešno poslovanje in delovanje organizacije. Tukaj je torej še bolj pomembno, da organizacije izberejo ponudnike, ki izpolnjujejo stroge varnostne zahteve in ki imajo razvito celovito strategijo migracije vključno z oceno tveganja, načrt varnostnega kopiranja podatkov in obnovitnega načrta v primeru nesreče.
Ključne besede: kibernetska varnost, SIEM, oblačna infrastruktura, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. Kibernetski kriminal in ukrepi pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev ter pravica do zasebnosti : magistrsko deloLuka Šijanec, 2025, magistrsko delo Opis: Predmetno magistrsko delo v kontekstu kibernetskega kriminala obravnava problematiko varstva pravice do zasebnosti v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov pridobivanja komunikacijskih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Zaradi samega načina delovanja sodobne družbe v smislu globoke prepletenosti z informacijsko tehnologijo, je tako tudi samoumevno, da se zaradi vse večje povezanosti sveta, kot tudi uporabe informacijskih tehnologij oz. storitev, povečuje pojavnost kibernetskega kriminala. Za pregon slednjega morajo organi pregona imeti na razpolago ustrezne mehanizme tako v tehničnem smislu, torej tehnično znanje in tehnično opremo za pregon tovrstne specifične oblike kriminala, kot tudi zakonske rešitve v smislu nabora ukrepov, ki jim sploh omogočajo učinkovit pregon kibernetskega kriminala. Tovrstni zakonski mehanizem za učinkovit pregon kibernetskega kriminala med drugim predstavljajo prikriti preiskovalni ukrepi pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Omenjeni ukrepi že zaradi same narave predstavljajo znaten poseg v človekove pravice in svoboščine tistih, zoper katere so odrejeni, predvsem pa v pravico do zasebnosti. Omogočajo namreč pridobivanje širokega nabora podatkov, ki organom pregona dopuščajo intenziven in dodelan vpogled v zasebno življenje posameznikov. Zaradi navedenega je potrebno pravici do zasebnosti v okviru tovrstnih ukrepov nameniti posebno pozornost, za kar je potrebno tudi poznavanja geneze razvoja ukrepov pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Ta pokaže, da je znaten vpliv na razvoj imela tako sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sodna praksa se na družbene spremembe odziva hitreje kot zakonodajalec. V sedanji slovenski kazensko procesno pravni ureditvi je pravica do zasebnosti ustrezno varovana, saj je zakonodajalec ob zakonskih spremembah ukrepov pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev sledil sodni praksi in z vsebinskimi omejitvami znatno zvišal raven varstva pravice do zasebnosti. Ob tem pa je za varstvo pravice do zasebnosti pomembno tudi to, da ima nacionalna kazensko procesna pravna ureditev vzpostavljene tudi ustrezne mehanizme varovalk, ki bi naj preprečevale oz. sanirale kršitve človekovih pravic in svoboščin ter dokaznih prepovedi. Primarno vlogo v tovrstnem sankcioniranju kršitev igra ekskluzija dokazov, ki pa je v slovenski kazensko procesno pravni ureditvi relativno stroga, saj naše kazensko procesno pravo ekskluzijo ureja v absolutni obliki, ki načeloma ne dopušča nobenih ekskluzijskih izjem, razen v primeru, ko gre za horizontalna razmerja.
Ključne besede: kibernetski kriminal, pravica do zasebnosti, komunikacijska zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodobne tehnologije, pregon storilcev kaznivih dejanj, ekskluzija dokazov
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,00 MB) |
5. Dejavniki sprejemanja neinvazivnega prenatalnega testiranja z vidika zasebnosti in motivacije za zaščito otroka : magistrsko deloNejc Rokavec, 2025, magistrsko delo Opis: Skozi leta in leta je veliko pozornosti usmerjeno za zdravje vseh živih bitij, kako zelo pomembno je to področje ni možno opisati, je pa nedvomno v samem vrhu pomena za življenje. V zadnjih letih informacijske dobe so prav osebni podatki postali tudi valuta za plačevanje določenih ugodnosti. Koliko smo pripravljeni plačati oziroma razkriti in deliti s drugimi in tretjimi stranmi pa je odvisno od vsakega posameznika. Vprašanje varnosti pa postaja vse bolj zaskrbljujoča tema. Tukaj pogosto prihaja do razhajanj med željeno zaščito in intimnostjo podatkov ter dejanskim obnašanjem, ko pride do situacije, kjer so potrebni takšni podatki (paradoks zasebnosti). Ko pride do vprašanja zdravja nas ali naših (bodočih) otrok pa je veliko oseb pripravljeno tudi preiti mejo do katere so pripravljeni deliti občutljive podatke. Ogromne inovacije na področju genetske diagnostike so pripomogle k večji zanesljivosti predrojstvenih testiranj, kjer je glavna želja pridobiti zagotovilo da je plod zdrav. Cilj dela je tako pregled stanja zaupanja, uporabe, groženj, varnosti in zadovoljstva pri prenatalnem (predrojstvenem) nosečniškem testiranju. Delo, ki je usmerjeno na uporabo in varnost podatkov opravi tudi pregled faktorjev, ki vplivajo na odločitev, za opravljanje testiranja. Do podatkov za opravljanje raziskave/pregleda stanja smo prišli s pripravljenim vprašalnikom, na katerega so respondenti preko socialnih omrežij odgovarjali na platformi 1ka. Vprašalnik sestavlja 19 segmentov ter 69 vprašanj oziroma trditev. S pomočjo zbranih podatkov smo obravnavali (potrdili, ovrgli ali niti potrdili niti ovrgli) 17 izpostavljenih hipotez. Rezultati predstavljeni v delu morda niso dejansko stanje, saj je bilo število odgovorov nižje kot smo sprva predvidevali. Sporočilo, ki ga želimo izpostaviti z delom je poudarek na pomembnosti varovanja osebnih podatkov.
Ključne besede: prenatalno testiranje, zasebnost, zaščita otrok, NIPT
Objavljeno v DKUM: 28.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. Pravica do prekinitve nosečnosti - primerjava slovenskega, hrvaškega in ameriškega pravnega sistema : magistrsko deloUrška Bračko, 2024, magistrsko delo Opis: Tema o umetni prekinitvi nosečnosti – splavu še zmeraj po svetu ostaja tabu tema ter eno izmed najbolj razdvajajočih vprašanj v sodobni družbi, saj se na tem področju prepletajo različne družbene vrednote (pravica do življenja, pravica do telesne avtonomije), ki jih ljudje različno prioritiziramo. Vsekakor je razumevanje ter dojemanje abortusa močno povezano s političnimi, kulturnimi ter verskimi vrednotami in je to glavni razlog za oteženo dosego konsenza o ureditvi umetne prekinitve nosečnosti na globalni ravni. Ne glede na razlike v državnih ureditvah abortusa pa je pomembno, da se priznajo pravice ženskam do telesne avtonomije in se zagotavi tudi celovita podpora, kar vključuje dostop do zdravstvenih storitev, izobraževanja in morebitno socialno podporo. Na drugi strani pa je pomembno zaščititi tudi pravico do življenja, ki je prav tako ena izmed temeljnih pravic po vsem svetu. V ta namen so oblikovani različni koncepti po svetu, ki omogočajo ženskam svobodno odločitev o prekinitvi nosečnosti, hkrati pa preprečujejo, da bi že »živo bitje, ki se nahaja v telesu nosečnice« umrlo kot posledica umetne prekinitve nosečnosti. Tako slovenska in hrvaška ureditev denimo dovoljujeta umetno prekinitev nosečnosti na zahtevo nosečnice do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, kasneje pa le s soglasjem posebne komisije. Ameriška ureditev je za razliko od slovenske in hrvaške, urejena zelo neenotno, saj je zveznim državam prepuščeno, da same določajo, kako bodo uredile abortus, kar zagotavlja neenak položaj žensk v Združenih državah Amerike in jih prisiljuje, da potujejo v države, ki jim je storitev splava omogočena.
Ključne besede: splav, nosečnost, zarodek, ugovor vesti, zasebnost, medicinsko pravo, morala
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,64 MB) |
7. Informacijska varnost v avtonomnih hotelih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMatjaž Hriberšek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem želel raziskati kakšna je izkušnja uporabnika pametnega hotela in kakšno je zaupanje v hotelske storitve v takšnih hotelih, da bo varovalo informacije strank. Cilj je preučiti, kako sodobna digitalna tehnologija spreminja hotelirstvo in v kolikšni meri posega v posameznikovo zasebnost. Glede na to, da so pametni hoteli v zadnjih par letih prišli na tržišče, ogromno ljudi niti ne ve, da takšni hoteli obstajajo oz. še niso bivali v njem. V teoretičnem delu sem za lažje razumevanje razložil nekaj pojmov kot so informacijska varnost, pametni hotel. Nato sem predstavil kakšno tehnologijo lahko najdemo v pametnih hotelih. Omenil sem internet stvari, ki je eden od glavnih razlogov, da so se pametni hoteli sploh razvili. Varnost in zasebnost gostov je zelo problematičen del nudenja storitev v pametnih hotelih. Tu je je treba zelo paziti in skrbeti za pametne naprave, ki so na voljo gostu v hotelu ali v sami sobi. V zadnjem delu pa sem se dotaknil še osebnih podatkov in informacijske varnosti v samih hotelih. Zaupanje gosta v hotel, da bo varoval osebne podatke gostov je zelo pomembna naloga hotelskih organizacij. Gost namreč pričakuje, da bo organizacija skrbela za informacijsko varnost in odpravljala napake, ki bi jih sami zaznali, še predno pride do kakšnih resnejših incidentov. Pri raziskovalnem delu je bila z deskriptivno metodo preučena pretežno tuja literatura. V metodološkem delu naloge pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika v elektronski obliki iskal odgovore na zastavljene hipoteze. Na podlagi zbranih informacij so se potrdile zastavljene hipoteze.
Ključne besede: informacijska varnost, pametni hoteli, zasebnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 49
Celotno besedilo (985,37 KB) |
8. |
9. |
10. Pravni vidiki informacijske varnosti : magistrsko deloMonika Holešek, 2024, magistrsko delo Opis: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni
pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Ključne besede: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 405; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,20 MB) |
