Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

BESEDILNOST IN TRADICIJA SLOVENSKIH ZASEBNIH PISEM
Andreja Butolo, 2012, diplomsko delo

Opis: Zasebno pismo je zapisano besedilo, ki omogoča komunikacijo med dvema prostorsko oddaljenima osebama. Gre za besedila oseb, ki so v neuradnih, enakovrednih ali hierarhičnih družbenih odnosih. Tvorci v pismih pripovedujejo, opisujejo, razlagajo in poročajo o različnih temah: veselih, žalostnih, resnih in manj resnih. Tvorec lahko v pismu izrazi katerikoli namen. Navezuje ali neguje lahko odnos z naslovnikom, lahko naslovnika poziva k dejanju, mu predstavlja neko stvarnost ali izpoveduje osebni odnos do te. Prav tako se lahko naslovniku zaveže, da bo nekaj storil ali že s pismom stori neko dejanje. Pisemsko besedilo je žanr z določeno strukturo, hkrati pa lahko vsebuje tudi druge žanre kot so: zahvala, opravičilo, obtožba, prošnja, izjava, pohvala … V diplomskem delu je s pomočjo analitične, deskriptivne, historične, komparativne in sintetične metode predstavljeno zasebno pismo kot žanr, ki ima že večstoletno tradicijo. Predstavljeni so pogoji zapisovanja slovenskih zasebnih pisem, žanrska opredelitev zasebnega pisma v jezikovnih priročnikih in posredovanje pošte skozi čas. Gre za besedilo, ki ima kulturno predpisan obrazec in ga obravnavajo tudi knjige lepega vedenja. Na izbranem gradivu so predstavljene besedilne značilnosti, ki odražajo družbene razmere in zgodovinsko obdobje, v katerem je bilo pismo zapisano.
Ključne besede: sporočanje, besedilo, žanr, zasebno pismo, okoliščine sporočanja.
Objavljeno v DKUM: 20.03.2012; Ogledov: 2353; Prenosov: 382
Celotno besedilo (2,32 MB)

ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?
Maja Sedevčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita).
Ključne besede: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 3877; Prenosov: 544
Celotno besedilo (5,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh