Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, kako nezdravstveni kader v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ocenjuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter katere dejavnike zaznavajo kot ključne pri tem procesu. Izhajali smo iz potrebe po bolj celostnem razumevanju delovnih pogojev zaposlenih v podpornih službah zdravstva, ki pogosto ostajajo v ozadju analiz kadrovskih politik. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter kako visoko zadovoljstvo izražajo anketirani glede možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Analizirali smo vpliv delovnega časa, skrbstvenih obveznosti (do otrok in starejših), fleksibilnosti delovnega mesta, odnosov s sodelavci ter obsega dela preko polnega delovnega časa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi s pomočjo anketnega vprašalnika; rezultati so bili obdelani s statističnimi analizami. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med analiziranimi skupinami glede ocene zadovoljstva, kar nakazuje, da določeni dejavniki, kot so odnosi med sodelavci, fleksibilnost in možnost dela na daljavo, predstavljajo univerzalno pomembne vrednote v delovnem okolju. Skrbstvene obveznosti, dolžina delovnega časa in delo med vikendi so bili zaznani kot primerljivo zahtevni ne glede na specifične okoliščine, kar potrjuje pomen zaznane pravičnosti, avtonomije in organizacijske podpore. Magistrsko delo prispeva k razumevanju kompleksnosti usklajevanja življenjskih vlog med nezdravstvenimi delavci v UKCL in poudarja pomen prilagodljivih kadrovskih politik. Na podlagi ugotovitev priporočamo, da organizacija uvede več fleksibilnosti v razporeditvi dela, da več pozornost nameni krepitvi kakovostnih medosebnih odnosov ter redno spremlja subjektivno doživljanje obremenitev, saj je prav psihološki vidik tisti, ki v veliki meri oblikuje zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: usklajevanje, poklicno življenje, zasebno življenje, nezdravstveni kader, Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Zaključno delo obravnava razlike pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja med redno zaposlenimi in samozaposlenimi posamezniki. Namen dela je ugotoviti, ali redno zaposleni lažje usklajujejo ti dve življenjski področji, ali se pri tem soočajo z drugačnimi težavami kot samozaposleni ter ali imajo večjo podporo organizacije pri usklajevanju. V teoretičnem delu sta predstavljeni obe obliki zaposlitve, ob tem pa so obravnavani pojmi dela in zasebnega življenja, koncept usklajevanja teh dveh področij, konflikt med poklicnim in zasebnim življenjem, dejavniki, ki vplivajo na usklajevanje, težave, s katerimi se posamezniki pri tem soočajo, ter posledice uspešnega ali neuspešnega usklajevanja teh dveh sfer. Zaključek teoretičnega dela vključuje primerjalno analizo redno zaposlenih in samozaposlenih glede na dejavnike usklajevanja in zaznane težave. V empiričnem delu je bila izvedena spletna anketa med redno zaposlenimi in samozaposlenimi v Sloveniji, rezultati pa so bili analizirani s pomočjo programov SPSS in Excel. Rezultati analize so pokazali, da redno zaposleni in samozaposleni usklajujejo poklicno in zasebno življenje na podoben način, vendar se pri tem soočajo z različnimi težavami. Ugotovljeno je bilo tudi, da redno zaposleni pri usklajevanju teh dveh področij prejemajo več podpore s strani organizacij.
Ključne besede: redno zaposleni, samozaposleni, poklicno življenje, zasebno življenje
Objavljeno v DKUM: 23.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: V magistrskem delu so obravnavane razlike v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja med lastniki mikro podjetij, ki so nastala kot posledica hobija, in tistimi, ki so nastala kot odgovor na potrebe trga. V teoretičnem delu smo tako obravnavali različne strategije, dejavnike in teorije, s katerimi raziskovalci odkrivajo elemente, pomembne za učinkovito usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. V empiričnem delu pa smo raziskovali, kako se usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, stopnja stresa in uporabljene strategije razlikujejo glede na vzgib za ustanovitev podjetja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da ni statistično značilnih razlik v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter doživljanju stresa glede na vzgib za ustanovitev podjetja, čeprav lastniki podjetij, ki so nastala iz hobija, pogosto izkazujejo višjo raven motivacije in navdušenja nad delom. Prav tako več časa posvečajo prostočasnim aktivnostim, kot sta druženje z družino in šport, kar prispeva k boljšemu obvladovanju stresa. Se pa pogosteje soočajo s težavami pri postavljanju meja med delom in prostim časom, saj pogosto zaznavajo delo kot del svojega hobija. Vsi lastniki mikro podjetij se večinoma poslužujejo osnovnih strategij za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot sta določanje prioritet in vključevanje prostočasnih aktivnosti (oziroma rednih odmorov med delom) za zmanjševanje stresa. Zaključili smo s spoznanjem, da bi bilo treba za relevantnejše rezultate pri anketi upoštevati še osebnostne lastnosti posameznika, ki so za doživljanje stresa in zmožnost postavljanja meja zelo pomembne.
Ključne besede: poklicno življenje, zasebno življenje, usklajevanje, mikro podjetje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem je že dolgo tematika, ki jo obravnavamo iz vidika različnih sfer (npr. menedžmenta, psihologija, izobraževanje, zdravstvo), ki predstavljajo tudi različne pristope in definicije ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem. Najbolj splošno bi lahko rekli, da ravnovesje vključuje aktivnosti v poklicnem in prostem času in se pozitivno odraža v zmogljivosti in povečanem zadovoljstvu na delovnem mestu. Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zato ne moremo obravnavati ločeno in samostojno, ampak tudi z vidika drugih faktorjev, ki imajo naj posredni ali neposredni vpliv. Nekateri izmed njih so: sreča, stres, motivacija, izgorelost, delovni čas, … Pomembna pa je tudi obravnava določenih skupin, kot so npr. ženske, ki pogosto igrajo vodilno vlogo v družini in hkrati zasedajo pomembne funkcije na delovnem mestu. Za čim boljše ravnovesje so tako vzpostavljeni različni programi, ki so prilagojeni različnim strukturam zaposlenih tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji. Opravljena je bila kvantitativna raziskava v Sloveniji v kateri je sodelovalo 103 anketirancev, ki so zaposleni tako v javnem in zasebnem sektorju. Za ugotavljanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem je bil uporabljen vprašalnik sta ga razvila Daniels in McCarraher (2000) in je bil uporabljen v številnih študijah. Ugotovljeno je bilo, da zaposleni niso povsem zadovoljni z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, vendar v dobrem položaju, da situacija ne uide izpod nadzora. V delu niso bile ugotovljene statistično značilne razlike med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju. Ugotovljeno je bilo, da imajo slabše ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zaposleni na vodstvenih delovnih mestih, tisti z nižjo izobrazbo in tisti, ki delajo več kot 40 ur tedensko. Zato je bilo predlagano več ukrepov za izboljšanje stanja, in sicer : sprejem strategij za izboljšanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem, implementacija različnih programov, večja fleksibilnost delovnega časa, ozaveščanje nižje izobraženih zaposlenih o nevarnostih stresa, omejitev delovnega časa na 40 ur tedensko in drugi ukrepi. Za nadaljnje raziskovanje je bilo predlagano, da se bolj podrobno raziskuje skupine zaposlenih za katere je bilo ugotovljeno, da so bolj izpostavljene slabemu ravnovesju med zasebnim in poklicnim življenjem.
Ključne besede: ravnovesje, poklicno življenje, zasebno življenje, stres
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Poklicno in zasebno življenje predstavljata večinski del posameznikovega življenja. Njuno usklajevanje, ter postavljanje meje med enim in drugim delom, lahko vsakemu posamezniku predstavlja izziv. V času ko se je delo od doma začelo v Sloveniji uveljavljati, sta se poklicno in zasebno življenje pričela prepletati med seboj in tako je delo od doma v nekaterih primerih poleg olajšanja, prineslo tudi otežitve, saj posamezniki niso vedeli kako v istem okolju usklajevati delovne naloge, ter zasebno življenje, ki vključuje tako prosti čas, kot družino, osebne obveznosti ipd. Namen naloge je bil predstaviti teoretične osnove dveh glavnih (že omenjenih) področij – poklicno in zasebno življenje, ter njuno usklajevanje. Na začetku smo s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature opisali omenjeno teorijo, kasneje pa z anketnim vprašalnikom zbrali podatke za analizo in kasnejšo raziskavo. S statističnimi analizami smo preverjali šest vnaprej postavljenih hipotez, ter tri raziskovalna vprašanja. Rezultati raziskave so pokazali, da ljudje menijo, da meja med poklicnim in zasebnim življenjem obstaja. Na postavljanje meje vpliva več različnih dejavnikov, eden izmed njih je tudi delo od doma. Ko ljudje delajo od doma, opravijo manj ur kot v pisarni, vseeno pa menijo, da imajo doma več miru in manj distrakcij, kot pri delu v pisarni. Samo mejo z definicijo težko določimo, saj izhaja iz subjektivnega razumevanja vsakega posameznika. Osebnost posameznika tako igra pomembno vlogo, skupaj s kulturo organizacije in njeno prilagodljivostjo.
Ključne besede: poklicno življenje, zasebno življenje, delo od doma, usklajevanje, kadrovski management
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 465; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,48 MB)