Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu so obravnavane razlike v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja med lastniki mikro podjetij, ki so nastala kot posledica hobija, in tistimi, ki so nastala kot odgovor na potrebe trga. V teoretičnem delu smo tako obravnavali različne strategije, dejavnike in teorije, s katerimi raziskovalci odkrivajo elemente, pomembne za učinkovito usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. V empiričnem delu pa smo raziskovali, kako se usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, stopnja stresa in uporabljene strategije razlikujejo glede na vzgib za ustanovitev podjetja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da ni statistično značilnih razlik v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter doživljanju stresa glede na vzgib za ustanovitev podjetja, čeprav lastniki podjetij, ki so nastala iz hobija, pogosto izkazujejo višjo raven motivacije in navdušenja nad delom. Prav tako več časa posvečajo prostočasnim aktivnostim, kot sta druženje z družino in šport, kar prispeva k boljšemu obvladovanju stresa. Se pa pogosteje soočajo s težavami pri postavljanju meja med delom in prostim časom, saj pogosto zaznavajo delo kot del svojega hobija. Vsi lastniki mikro podjetij se večinoma poslužujejo osnovnih strategij za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot sta določanje prioritet in vključevanje prostočasnih aktivnosti (oziroma rednih odmorov med delom) za zmanjševanje stresa. Zaključili smo s spoznanjem, da bi bilo treba za relevantnejše rezultate pri anketi upoštevati še osebnostne lastnosti posameznika, ki so za doživljanje stresa in zmožnost postavljanja meja zelo pomembne.
Ključne besede: poklicno življenje, zasebno življenje, usklajevanje, mikro podjetje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem je že dolgo tematika, ki jo obravnavamo iz vidika različnih sfer (npr. menedžmenta, psihologija, izobraževanje, zdravstvo), ki predstavljajo tudi različne pristope in definicije ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem. Najbolj splošno bi lahko rekli, da ravnovesje vključuje aktivnosti v poklicnem in prostem času in se pozitivno odraža v zmogljivosti in povečanem zadovoljstvu na delovnem mestu. Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zato ne moremo obravnavati ločeno in samostojno, ampak tudi z vidika drugih faktorjev, ki imajo naj posredni ali neposredni vpliv. Nekateri izmed njih so: sreča, stres, motivacija, izgorelost, delovni čas, … Pomembna pa je tudi obravnava določenih skupin, kot so npr. ženske, ki pogosto igrajo vodilno vlogo v družini in hkrati zasedajo pomembne funkcije na delovnem mestu. Za čim boljše ravnovesje so tako vzpostavljeni različni programi, ki so prilagojeni različnim strukturam zaposlenih tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji. Opravljena je bila kvantitativna raziskava v Sloveniji v kateri je sodelovalo 103 anketirancev, ki so zaposleni tako v javnem in zasebnem sektorju. Za ugotavljanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem je bil uporabljen vprašalnik sta ga razvila Daniels in McCarraher (2000) in je bil uporabljen v številnih študijah. Ugotovljeno je bilo, da zaposleni niso povsem zadovoljni z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, vendar v dobrem položaju, da situacija ne uide izpod nadzora. V delu niso bile ugotovljene statistično značilne razlike med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju. Ugotovljeno je bilo, da imajo slabše ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zaposleni na vodstvenih delovnih mestih, tisti z nižjo izobrazbo in tisti, ki delajo več kot 40 ur tedensko. Zato je bilo predlagano več ukrepov za izboljšanje stanja, in sicer : sprejem strategij za izboljšanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem, implementacija različnih programov, večja fleksibilnost delovnega časa, ozaveščanje nižje izobraženih zaposlenih o nevarnostih stresa, omejitev delovnega časa na 40 ur tedensko in drugi ukrepi. Za nadaljnje raziskovanje je bilo predlagano, da se bolj podrobno raziskuje skupine zaposlenih za katere je bilo ugotovljeno, da so bolj izpostavljene slabemu ravnovesju med zasebnim in poklicnim življenjem.
Ključne besede: ravnovesje, poklicno življenje, zasebno življenje, stres
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Poklicno in zasebno življenje predstavljata večinski del posameznikovega življenja. Njuno usklajevanje, ter postavljanje meje med enim in drugim delom, lahko vsakemu posamezniku predstavlja izziv. V času ko se je delo od doma začelo v Sloveniji uveljavljati, sta se poklicno in zasebno življenje pričela prepletati med seboj in tako je delo od doma v nekaterih primerih poleg olajšanja, prineslo tudi otežitve, saj posamezniki niso vedeli kako v istem okolju usklajevati delovne naloge, ter zasebno življenje, ki vključuje tako prosti čas, kot družino, osebne obveznosti ipd. Namen naloge je bil predstaviti teoretične osnove dveh glavnih (že omenjenih) področij – poklicno in zasebno življenje, ter njuno usklajevanje. Na začetku smo s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature opisali omenjeno teorijo, kasneje pa z anketnim vprašalnikom zbrali podatke za analizo in kasnejšo raziskavo. S statističnimi analizami smo preverjali šest vnaprej postavljenih hipotez, ter tri raziskovalna vprašanja. Rezultati raziskave so pokazali, da ljudje menijo, da meja med poklicnim in zasebnim življenjem obstaja. Na postavljanje meje vpliva več različnih dejavnikov, eden izmed njih je tudi delo od doma. Ko ljudje delajo od doma, opravijo manj ur kot v pisarni, vseeno pa menijo, da imajo doma več miru in manj distrakcij, kot pri delu v pisarni. Samo mejo z definicijo težko določimo, saj izhaja iz subjektivnega razumevanja vsakega posameznika. Osebnost posameznika tako igra pomembno vlogo, skupaj s kulturo organizacije in njeno prilagodljivostjo.
Ključne besede: poklicno življenje, zasebno življenje, delo od doma, usklajevanje, kadrovski management
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 465; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja ni enostavno. Pogosto gre za izbiro prioritet in sicer ali kariera, ali družina. V naši magistrski nalogi smo raziskali, kako dobro je uravnoteženo zasebno in poslovno življenje zaposlenega, glede na to, da je želja doseči čim višji nivo zadovoljstva na obeh ravneh. Menimo, da so rezultati raziskave očitno pokazali na težavo, ki zadeva čas za zasebnost, katerega pogosto odžira ravno poslovno življenje. Opažamo, da te težave ne postavljamo ravno v ospredje pri delu na kariernem uspehu in kreiranju družine v zasebnem življenju. Poglavitni rezultati naše raziskave so bili, da so splošne prioritete zaposlenih družina in bogastvo, slednja pa je kot večja želja predvsem pri mlajših od 25 let. V povprečju se večina anketirancev umešča v skupino, ki je dosegla željeno stopnjo ravnotežja med zasebnim in poslovnim življenjem. Dejstvo pa je, da to velja le pri polovici zaposlenih in je, kot navajajo drugi viri, v primerjavi z drugimi državami kar za 25% nižje. Z raziskavo, smo ugotovili, da so zaposleni v veliki meri preobremenjeni in da so bolj zadovoljni s poslovnim življenjem kot pa z zasebnim. Pridobljeni podatki kažejo na to, da se premalo (zavednega) časa posveča zasebnemu življenju, zato lahko le-to tudi pogosto najbolj trpi. Sprememba, ki bi jo bilo smiselno uvesti za lažje uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja, je vsekakor uvedba fleksibilnega urnika vsem zaposlenim. Ključna bi bila tudi uvedba delavnic ali priporočil delodajalcem s strani ustreznih institucij, da zaposlene ne preobremenijo z delom, ki ga po končanem delovniku morajo opravljati še doma. Menimo, da bile učinkovite tudi delavnice, ki izboljšujejo sposobnost samouprave lastnega dnevnega urnika, ki nato pozitivno vpliva na čas namenjen aktivnostim, vezanim na zasebno življenje.
Ključne besede: zasebno življenje, življenjski stil, poslovno življenje, uravnoteženost, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 14.01.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Izgorelost in depresivnost sodita med najpogostejši duševni motnji v delovnem okolju in se povezujeta s številnimi negativnimi posledicami, tako na osebni ravni kot tudi na ravni organizacije. Namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti individualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj po izteku delovnega časa. Tako smo raziskali, kako se z izgorelostjo in depresivnostjo povezujejo z delom povezana iracionalna prepričanja (neuspeh in zahteve uspešnosti), prenos dela v zasebno življenje, kognitivne delovne zahteve, čustvene delovne zahteve, afektivna ruminacija in miselni odklop. V raziskavo je bilo vključenih 207 zaposlenih oseb, v starostnem razponu od 20 do 69 let, od tega je bilo 54,1 % žensk. Udeleženci so imeli različne stopnje izobrazbe, delo so opravljali na različnih poklicnih področjih. Izpolnjevali so vprašalnik z demografskimi podatki, nato pa testno baterijo, sestavljeno iz vprašalnika izgorelosti (MBI- GS), vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), vprašalnika z delom povezanih iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnika kazalnikov dela in zasebnosti (WHIB), vprašalnika ruminacije v zvezi z delom (WRRQ) in vprašalnika delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije in mediacijskih analiz, kjer smo v vlogo mediatorjev postavili afektivno ruminacijo in miselni odklop. Rezultati so pokazali, da se izgorelost in depresivnost povezujeta s podobnimi konstrukti, iz česar lahko sklepamo, da je ločevanje med motnjama v poklicnem okolju oteženo. Med napovednike izgorelosti umeščamo afektivno ruminacijo, miselni odklop in prenos dela v zasebno življenje, depresivnost pa statistično pomembno napoveduje le afektivna ruminacija. Mediacijske analize nam povedo, da se neuspeh preko afektivne ruminacije povezuje z izgorelostjo in depresivnostjo, preko miselnega odklopa pa le z izgorelostjo. Prenos dela v zasebnost se preko miselnega odklopa povezuje z obema odvisnima spremenljivkama (izgorelostjo in depresivnostjo), čustvene delovne zahteve pa se preko afektivne ruminacije povezujejo le z izgorelostjo. Rezultati mediacijskih analiz, kjer v vlogi neodvisnih spremenljivk nastopajo zahteve uspešnosti in kognitivne delovne zahteve, kažejo, da se te niso izkazale kot statistično pomembne.
Ključne besede: izgorelost, depresivnost, z delom povezana iracionalna prepričanja, prenos dela v zasebno življenje, čustvene delovne zahteve, kognitivne delovne zahteve, afektivna ruminacija, miselni odklop
Objavljeno v DKUM: 18.02.2019; Ogledov: 1900; Prenosov: 572
Celotno besedilo (1,15 MB)