| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza pritožbenih mehanizmov med delom občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tea Makovec, 2023, diplomsko delo

Opis: Pritožbo lahko posameznik vloži takrat, kadar se ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja represivnega organa, saj ti razpolagajo s pooblastili, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Vsak organ mora že po zakonu varovati človekove pravice in njegove svoboščine, vendar se to ne zgodi vedno, zato je pomembno imeti ustrezno vzpostavljen pritožbeni mehanizem. Med najbolj razdelanimi je tisti v policiji, toda ker policisti niso edini, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, v tem zaključnem delu obravnavamo pritožbene postopke zoper delo občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Poleg pritožbenih postopkov smo predstavili še zakonsko ureditev, pooblastila in nadzor nad vsako dejavnostjo. Nadzor nad njimi mora biti vzpostavljen nepristransko in neodvisno. V obeh državah nadzor nad prej naštetimi dejavnostmi opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Na Hrvaškem nadzor nad občinskimi redarji poleg ministrstva opravlja organ državne uprave pristojen za občinske zadeve, pri nas pa nad detektivsko dejavnostjo bdi Detektivska zbornica Republike Slovenije. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je vzpostavljen pritožbeni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da vloži pritožbo, če meni, da so mu bile z uveljavljenjem represivnih pooblastil, kršene njegove pravice. Toda skozi zaključno delo smo ugotovili, da pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave, zato bi se pri nas in v Republiki Hrvaški moral vzpostaviti samostojen pritožbeni organ, ki bi deloval ločeno od institucij in bi reševal pritožbe nad delom represivnih organov.
Ključne besede: pritožbeni mehanizmi, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 565; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Zaupanje študentov v zasebno varovanje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jasmina Gašpar, 2019, diplomsko delo

Opis: Zasebno varovanje je zelo razširjeno, saj v marsikateri državi število zasebnih varnostnikov presega celo število policistov. Zasebni varnostniki pridobivajo čedalje večja in obsežnejša pooblastila oziroma ukrepe za opravljanje svojih nalog. Zato je zelo pomembno, da jim javnost zaupa, kar pomeni, da so njihova dejanja bolj legitimna in spoštovana. Zaupanje lahko pridobijo z usposobljenostjo in učinkovitostjo, saj morajo biti prebivalci zadovoljni z njihovim delom in imeti občutek varnosti. V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšno mnenje si je slovenska javnost ustvarila o zasebnem varovanju, pri čemer smo se omejili na študentsko populacijo. Študentje se z zasebnimi varnostniki srečujejo v nočnih klubih, v trgovskih centrih, na nogometnih tekmah in drugih športnih prireditvah, na koncertih in drugih kulturnih prireditvah ali pa tudi v študentskih domovih. Rezultati naše ankete so pokazali, da so si študentje ustvarili pozitivno mnenje o zasebnem varovanju. Večina mladih zaupa zasebnim varnostnikom in je zadovoljna z njihovim delom, ter menijo, da zasebni varnostniki primerno opravljajo svoje delo. Študentje prav tako menijo, da so zasebni varnostniki primerno usposobljeni, imajo primerne kompetence in lastnosti za opravljanje poklica. V njihovi prisotnosti se tudi počutijo varno.
Ključne besede: diplomske naloge, zasebno varovanje, zasebni varnostniki, zaupanje, študentje
Objavljeno v DKUM: 09.07.2019; Ogledov: 1234; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (704,72 KB)

3.
Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Boštjan Grm, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali usposabljanje oseb zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju. Predstavili pa smo tudi usposabljanje Close Protection Unit (CPU) mednarodne mirovne civilne misije Združenih narodov (UN) UNMIK na Kosovu in ga primerjali z usposabljanjem policist specialist – varnostnik Centra za varovanje in zaščito (PSV CVZ). Ugotovili smo, da morajo osebe zadolžene za osebno varovanje imeti številne sposobnosti in znanja, ki jim omogočajo svoje delo opravljati strokovno. Ugotovili smo, da se usposabljanja v zasebnem in javnem sektorju med seboj razlikujejo. Razlike so opazne predvsem v obsegu učnih vsebin ter seveda v obsegu učnih ur. V zasebnem sektorju usposabljanje za varnostnika telesnega stražarja traja 130 ur, v javnem sektorju pa usposabljanje za PSV CVZ traja 528 ur. V obeh sektorjih so natančno določeni pogoji kdo lahko pristopi k usposabljanju za osebo zadolženo za osebno varovanje. Ti pogoji so vezani predvsem na doseženo stopnjo izobrazbe, delovno dobo, zahtevan je izpit B kategorije, dovoljenje za posest in nošenje orožja itd. Ob primerjanju usposabljanja služb UNMIK CPU in CVZ pa smo ugotovili, da je CPU UNMIK bilo za sprejem v učno enoto potrebno opraviti zelo zahteven test iz streljanja, prav tako pa je razlika tudi v usposabljanju za rokovanje z orožjem. V UNMIK CPU se je potrebno kvalificirati za rokovanje in streljanje s kratkocevnim orožjem, pa tudi z brzostrelko ter jurišno puško, kar pri usposabljanju za PSV CVZ ni potrebno. Razlika je opazna tudi pri usposabljanju v prvi pomoči in tehnikah samoobrambe. CVZ obravnava temo prve pomoči dokaj široko, med tem ko se v CPU UNMIK več ali manj koncentrira na "strelne rane", "poškodbe telesa ob eksploziji" oziroma krvavitve nasploh ter srčne zastoje. Področje samoobrambe pa je v okviru usposabljanja v CPU UNMIK vezano predvsem na pridobitev določenih specifičnih znanj.
Ključne besede: varnost, nacionalna varnost, zasebna varnost, zagotavljanje varnosti, varovanje, javni sektor, zasebni sektor, policija, varnostniki, telesni stražarji, vojska, usposabljanje, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 3139; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici