| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POGODBENO JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Tina Kegl, 2010, diplomsko delo

Opis: Javno — zasebno partnerstvo ni nova oblika sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, jo pa države zaradi proračunskih omejitev na novo odkrivajo in uvajajo. Javno—zasebno partnerstvo se je najprej začelo uveljavljati v Veliki Britaniji, nato so ji sledile še številne druge države. Slovenija ga je uvedla relativno pozno. Prednost tega je, da se je lahko učila že na izkušnjah drugih. Javno—zasebno partnerstvo je pri nas opredeljeno v Zakonu o javno— zasebnem partnerstvu in nima enotne definicije. Kot projekte javno-zasebnih partnerstev lahko okvalificiramo vse projekte, kjer javni in zasebni sektor sodelujeta pri zagotavljanju izvajanja javne službe ali vzpostavitve javne infrastrukture. Javno zasebno partnerstvo delimo na pogodbeno in statusno javno zasebno partnerstvo, pri čemer k prvemu prištevamo koncesijsko javno—zasebno partnerstvo in javnonaročniško javno zasebno partnerstvo. V Sloveniji je najpogostejša oblika izvajanja javno—zasebnega partnerstva koncesijska oblika pogodbenega javno—zasebnega partnerstva. O koncesiji govorimo takrat, ko država ali občina kot koncedent v javnem interesu podeli posamezniku ali pravni osebi (koncesionarju) neko izključno pravico, to razmerje pa koncedent in koncesionar uredita s posebno koncesijsko pogodbo. Pri koncesijski pogodbi gre za prepletanje upravnega in civilnega prava. Koncesijsko pogodbo štejemo med mešane upravne akte, saj ima deloma značilnosti akta oblasti, deloma pa značilnosti akta poslovanja, kar z drugimi besedami pomeni, da po eni strani gre za koncesijski akt, s katerim se podeli neka izključna pravica ter na ta način avtoritativno uredi določeno pravno razmerje, po drugi strani pa je koncesija tudi akt poslovanja, s katerim država, lokalne skupnosti, državni organi ali organ lokalne skupnosti nastopajo kot pravne osebe, razpolagajo ali upravljajo s svojim premoženjem ter prevzemajo pravice in obveznosti.
Ključne besede: Javna služba, javno – zasebno partnerstvo, javni sektor, zasebni sektor, koncesija, koncesijsko razmerje, koncesijska pogodba, koncesijski akt, koncesionar, koncedent, javni interes, tveganja, infrastruktura.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 6790; Prenosov: 1193
.pdf Celotno besedilo (467,41 KB)

3.
4.
Kompetence in razvoj kadrovskih virov : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nina Marinčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Proučevala sem koncept kompetenc in razvoja kadrovskih virov v smislu izvajanja izobraževanj in usposabljanj v javnem ter zasebnem sektorju. V empiričnem delu sem primerjala podatke in ugotovila, da med sektorjema obstajajo statistično značilne razlike med nekaterimi trditvami. Razvoju kompetenc kadrovskih virov se še vedno ne namenja dovolj pozornosti, čeprav so ti ključni del vsake organizacije. V javnem sektorju se usposabljanja izvajajo pogosteje kot v zasebnem sektorju, razlog za kar je verjetno v omejenosti sredstev pri zasebnih organizacijah. Prav tako pa menim, da se lastniki zasebnih organizacij še vedno ne zavedajo, da vlaganje v kadre ne pomeni zgolj nepotrebnega stroška, ampak dolgoročno naložbo. V zasebnem sektorju se zaposlenim namenja več pozornosti po usposabljanjih, kot je to značilno za javni sektor. Bolj pogosto se namreč preveri njihovo naučeno znanje in menim, da je to tudi razlog, da naučeno znanje lažje uporabljajo v praksi. V zasebnem sektorju je več možnosti za napredovanje kot v javnem sektorju, zato se zaposleni zavedajo, da več znanja kot posedujejo, več možnosti imajo za napredovanje in si zato prizadevajo za novo znanje. Kljub temu da so možnosti napredovanja v javnem sektorju manjše, pa je prisotna zavest, da so usposabljanja koristna in pomembna ter se jih zato z veseljem udeležujejo.
Ključne besede: kadri, kadrovski viri, kompetence, razvoj, izobraževanje, usposabljanje, javni sektor, zasebni sektor, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1799; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
6.
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju
Amina Halilović, 2013, magistrsko delo

Opis: Vsak delodajalec si želi pridnega in delovnega delavca, ki mu bo nudil kvalitetno opravljeno delo. Delavec pa si želi delati tam, kjer mu ponudijo boljše pogoje za delo. Torej mora delodajalec vedeti kaj motivira zaposlene za delo in kakšnih nagrad si želijo ob uspešno zaključenem delu. Vsi se zavedamo, da je težko delati, če nismo motivirani, saj vsi potrebujemo neko spodbudo, pa naj bo to denarna spodbuda, pohvala, priznanje ali različne službene ugodnosti. Problem se pojavi, ko na delovnem mestu ni motivacije ali ustreznih nagrad. Zato bi se morali delodajalci bolj posvečati razvoju in nadgrajevanju sistema nagrad ter motiviranju. V magistrski nalogi bomo pogledali kakšno je motiviranje in zadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju in zasebnem sektorju. Prav tako si bomo pogledali ali obstajajo kakšne pomembne razlike glede motivacije, zadovoljstva in nagrajevanja pri obeh skupinah.
Ključne besede: motivacija, zadovoljstvo, zasebni sektor, javni sektor, sistem nagrajevanja, zaposleni
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1593; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
UČINKOVITOST JAVNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA
Tadeja Vindiš, 2014, diplomsko delo

Opis: Organizacije javnega sektorja se po vsem svetu srečujejo z zahtevo po učinkovitejšem in kvalitetnejšem javnem sektorju, zato si dandanes težko predstavljamo sodobno državo, ki tem zahtevam ne bi sledila oziroma k njim ne bi stremela. Učinkovit in uspešen javni sektor držav ima veliko pozitivnih učinkov, ki se kažejo predvsem v gospodarstvu, rasti, razvoju in zadovoljstvu državljanov. V zasebnem sektorju pa je konkurenca zelo močna, zato morajo podjetja vedeti, v katero smer in kako izboljšati svoje delovanje, da si pridobijo dovolj virov in zagotovijo dolgoročen obstoj. V delu diplomskega seminarja smo iz teoretičnega vidika opredelili javni in zasebni sektor, njune naloge in splošne definicije. Ugotovili smo, da je učinkovitost v javnem sektorju težje oceniti kakor učinkovitost v zasebnem sektorju. Medtem, ko ima zasebni sektor jasna merila za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti, je tekmovalnost v javnem sektorju manj izrazita.
Ključne besede: javni sektor, zasebni sektor, učinkovitost, uspešnost, konkurenčnost
Objavljeno: 14.07.2014; Ogledov: 1053; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (977,40 KB)

8.
Varovanje poslovnih skrivnosti s strani zaposlenih - primerjava med javnim in zasebnim sektorjem
Kristina Grill, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo varovanja poslovnih skrivnosti s strani zaposlenih. Poslovne skrivnosti niso nov koncept, saj so bile prisotne že v zgodovini, spreminjala se je le njihova vsebina. Zanje je značilno, da varujejo določeno znanje, podatke, ideje, posledično pa ohranjajo tajnost in prinašajo prednost pred konkurenco. Podatki in zaposleni tako prevzemajo vlogo najpomembnejšega kapitala organizacije, zato morajo le-te poskrbeti za ustrezno varovanje in izobraževanje. Razlogov za ogroženost poslovnih skrivnosti ni malo, zagotovo pa je eden izmed njih radovednost, ki izhaja iz človeške narave, pozabiti pa ne smemo niti na razlike v gospodarskih dosežkih in željo po čim krajši poti do uspeha. Vire ogrožanja poslovnih skrivnosti predstavljajo vsi tisti, ki si od njih obetajo korist, tako konkurenčne organizacije, zaposleni, kot tudi tuje vlade ter nenehni razvoj nove tehnologije. Zloraba, izdaja in gospodarsko vohunstvo pa so glavni načini omenjenih virov za pridobitev tuje poslovne skrivnosti. Motivi, ki jih pri tem ženejo, so različni. Prednjačijo želja po uspehu, finančna korist, lahko tudi osebno maščevanje in nezadovoljstvo na delovnem mestu. Organizacije morajo zato stremeti k sprejetju ustreznih ukrepov za varovanje poslovnih skrivnosti, zaposlenim pa omogočiti izobraževanje in usposabljanje, saj predstavljajo pomemben člen v varnostni verigi organizacije. Zagotovo je pomembna tudi skrb za organizacijsko kulturo, kajti zadovoljni zaposleni predstavljajo temelj uspeha organizacije. To je potrdila tudi raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo vprašalnika na naključnem vzorcu zaposlenih v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da dejavniki, povezani s plačilno disciplino, občutkom pripadnosti podjetju in varnostjo zaposlitve, v manjši meri vplivajo na samo varovanje poslovnih skrivnosti ne glede na sektor zaposlitve. Podrobnejši rezultati in ugotovitve pa so predstavljeni v empiričnem delu naloge.
Ključne besede: organizacija, poslovne skrivnosti, varovanje, varnostni ukrepi, zaposleni, javni sektor, zasebni sektor, pravna ureditev, primerjave, magistrska dela
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 984; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (458,35 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici