| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kako lahko pomaga zasebni detektiv
Sonja Kotnik, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: detektivi, detektivska dejavnost, zasebna policija, odvetniki, zasebnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (304,51 KB)

2.
Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Boštjan Grm, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali usposabljanje oseb zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju. Predstavili pa smo tudi usposabljanje Close Protection Unit (CPU) mednarodne mirovne civilne misije Združenih narodov (UN) UNMIK na Kosovu in ga primerjali z usposabljanjem policist specialist – varnostnik Centra za varovanje in zaščito (PSV CVZ). Ugotovili smo, da morajo osebe zadolžene za osebno varovanje imeti številne sposobnosti in znanja, ki jim omogočajo svoje delo opravljati strokovno. Ugotovili smo, da se usposabljanja v zasebnem in javnem sektorju med seboj razlikujejo. Razlike so opazne predvsem v obsegu učnih vsebin ter seveda v obsegu učnih ur. V zasebnem sektorju usposabljanje za varnostnika telesnega stražarja traja 130 ur, v javnem sektorju pa usposabljanje za PSV CVZ traja 528 ur. V obeh sektorjih so natančno določeni pogoji kdo lahko pristopi k usposabljanju za osebo zadolženo za osebno varovanje. Ti pogoji so vezani predvsem na doseženo stopnjo izobrazbe, delovno dobo, zahtevan je izpit B kategorije, dovoljenje za posest in nošenje orožja itd. Ob primerjanju usposabljanja služb UNMIK CPU in CVZ pa smo ugotovili, da je CPU UNMIK bilo za sprejem v učno enoto potrebno opraviti zelo zahteven test iz streljanja, prav tako pa je razlika tudi v usposabljanju za rokovanje z orožjem. V UNMIK CPU se je potrebno kvalificirati za rokovanje in streljanje s kratkocevnim orožjem, pa tudi z brzostrelko ter jurišno puško, kar pri usposabljanju za PSV CVZ ni potrebno. Razlika je opazna tudi pri usposabljanju v prvi pomoči in tehnikah samoobrambe. CVZ obravnava temo prve pomoči dokaj široko, med tem ko se v CPU UNMIK več ali manj koncentrira na "strelne rane", "poškodbe telesa ob eksploziji" oziroma krvavitve nasploh ter srčne zastoje. Področje samoobrambe pa je v okviru usposabljanja v CPU UNMIK vezano predvsem na pridobitev določenih specifičnih znanj.
Ključne besede: varnost, nacionalna varnost, zasebna varnost, zagotavljanje varnosti, varovanje, javni sektor, zasebni sektor, policija, varnostniki, telesni stražarji, vojska, usposabljanje, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 8755; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Družbeno socialni položaj varnostnika v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Robert Kržišnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Varnost človeka in premoženja postaja vse bolj cenjena, saj predstavlja vrednoto. Država v okviru nacionalnovarnostnega sistema pa je odgovorna za zagotavljanje varnosti. Pomembno vprašanje zasebnega varovanja predstavlja njegova legitimnost. Država organizira in predpisuje organiziranje subjektov zasebnega varstva ter uravnava in ureja področja zasebnega varstva. Razvoj zasebnega varovanja, kot gospodarske in varnostne dejavnosti v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih močno pridobiva na pomenu. Prenos nekaterih pooblastil in del s policije na zasebno varnostna podjetja in občinsko redarstvo dodatno poudarja pomen sodelovanja med navedenimi institucijami. Cilj diplomskega dela je predstavitev različnih institucija varovanja, njihovo delovanje in sodelovanje, kar bi pomembno vplivajo na uspešnost izvajanja storitev varovanja in dvignilo ugled zasebno varnostne dejavnosti. Raziskava bo usmerjana v analiziranje dejavnosti zasebnega varstva z vidika drugih organov ter primerjavo funkcij zasebno varnostnih podjetij ter policije, občinskega redarstva in detektivske dejavnosti. Sodelovanje med navedenimi institucijami ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti in izboljšanju družbeno socialnega položaja varnostnikov v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da se največ sodelovanja pojavlja med policijo in zasebno varnostnimi podjetji. Ostale institucije med seboj manj sodelujejo in s strani občinskega redarstva po dodatnih oblikah sodelovanja tudi ni izraženih potreb. Ugotovitve raziskave predstavljajo osnovo razprave, pri čemer so glavne ugotovitve in predlogi sprememb usmerjeni v izboljšanje sodelovanja med institucijami, ki zagotavljajo varnost ljudi in premoženja ter slab družbeno socialni položaj varnostnikov, kot posledica nizke izobrazbene strukture, nizkih plač, slabe usposobljenosti varnostnikov v preteklosti. Izsledki raziskave lahko pripomorejo k razvoju in izboljšanju kakovosti ponujenih storitev zasebno varnostnih podjetij ter njihovemu sodelovanju z drugimi institucijami.
Ključne besede: zasebno varovanje, zasebna varnost, varnostniki, detektivska dejavnost, policija, občinsko redarstvo, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.08.2014; Ogledov: 1622; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (868,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici