1. Praktikum za dedno pravoSuzana Kraljić, Katja Drnovšek, 2024 Opis: Dedno pravo, kot eno izmed temeljnih področij pravnih ved, ima pomembno vlogo pri urejanju prehoda premoženja in pravic umrle osebe na druge osebe. Praktikum za dedno pravo bo služil kot neprecenljiv vir znanja in praktičnih izkušenj. Prvenstveno je namenjen študentom Pravne fakultete Univerze v Mariboru, a tudi vsem tistim, ki želijo razumeti ali poglobiti svoje znanje s področja dednega prava in se pri tem spopasti z izzivi, ki se lahko pojavljajo pri dedovanju. Ključne besede: dedovanje, dedič, nujni delež, oporoka, zapuščinski postopek Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 219
Celotno besedilo (26,89 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Postopek za delitev skupnega premoženja v zapuščinskem in pravdnem postopku : diplomsko deloKarmen Preložnik, 2020, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu sem analizirala procesne probleme, ki nastanejo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v nepravdnem kot v pravdnem postopku. Namreč, sam sodni postopek delitve skupnega premoženja se praviloma začne na nepravdnem sodišču, ki bo o delitvi skupnega premoženja odločalo le, če med zakoncema oz. udeležencema ni spora o predmetu delitve in o velikosti njunih deležev. Če pa med zakoncema ne bo dogovora o višini deležev na skupnem premoženju in bo podano nestrinjanje s pravno domnevo o enakosti deležev, bo nepravdno sodišče postopek prekinilo ter stranki napotilo na pravdo. Največ pozornosti sem namenila težavam pri povezavi med različnimi vrstami postopka. Sodna praksa že več desetletij pragmatično dopušča tudi neposredno vložitev tožbe za delitev skupnega premoženja. Bivša zakonca praviloma ne zahtevata delitve skupnega premoženja najprej v nepravdnem postopku, ampak kar v pravdnem postopku. Sodna praksa tudi šteje, da so z določitvijo deležev na skupnem premoženju že določeni tudi solastninski deleži na vseh stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Sodišča tudi dovoljujejo, da udeleženci že v pravdnih postopkih z zahtevki za izstavitev zemljiškoknjižnih listin in zahtevki za izplačilo protivrednosti solastninskega deleža na posameznih stvareh dosežejo fizično delitev iz skupnega premoženja.
Takšna sodna praksa je bolj ali manj tudi v zapuščinskih postopkih. Najprej ugotovijo obseg dediščine, nato ugotovijo dedni delež vsakega od dedičev, potem pa brez zapisa sporazuma dedičev o delitvi dediščine sodišča odredijo vpis solastninske pravice v višini dednega deleža za vsakega od dedičev na vsaki od nepremičnin, ki spadajo v zapuščino.
Zaključno delo je tako podalo odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja.
Novi Družinski zakonik je po mojem mnenju glede delitve skupnega premoženja nadgradil pravno ureditev v delu, ki se nanaša na 75. člen, kjer je določeno, da se premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja in tako odstopa od 60. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, ko se je premoženje razdelilo po pravilih, ki veljajo za skupno lastnino. Ključne besede: skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, pravdni postopek, nepravdni postopek, zapuščinski postopek Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 2917; Prenosov: 405
Celotno besedilo (1,36 MB) |
3. VLOGA NOTARJA V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEMMaja Zec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem obravnavala vlogo notarja v zapuščinskem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem. Ugotovila sem, da je v Sloveniji v primerjavi z Hrvaško vloga notarja v zapuščinskem postopku zelo majhna. Zapuščinske zadeve v Sloveniji še vedno ureja sodišče, medtem ko ima notar na Hrvaškem v zapuščinskem postopku veliko več pristojnosti. Opravlja lahko vsa dejanja in izdaja odločbe, ki jih sicer izdaja sodišče, razen če je z zakonom določeno drugače. Kljub temu, da je notariat opredeljen kot javna služba, pa notarji nimajo pomembnejših pooblastil v zapuščinskem postopku. Smiselno bi bilo, da se na notarje prenesejo nesporne zapuščinske zadeve, notarji pa bi na podlagi zakona dobili pooblastilo za vodenje zapuščinskih zadev in izdajanje listin o dedovanju. To bi v naš sistem prineslo veliko pozitivnih posledic. S tem bi se razbremenilo delo sodišč in zmanjšali bi se sodni zaostanki, kar pomeni, da bi zapuščinske zadeve državljani urejali hitreje. Menim, da je vsekakor smiselno da se notarjem podeli več pooblastil, kot je to urejeno v sosednji Avstriji ali Hrvaški, saj so notarji nedvomno dovolj usposobljeni tudi na področju dednega prava. Ključne besede: notar, zapuščinski postopek, pooblastila, Slovenija, Hrvaška Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1790; Prenosov: 168
Celotno besedilo (685,48 KB) |