Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen zaščitene kmetije je v varstvu srednje velikih kmetij, ki bi zaradi nadaljnje drobitve izgubile možnost za samozadostnost. Vprašanje, ali kmetijska zemljišča, ki sodijo v zapuščino, predstavljajo zaščiteno kmetijo, je zato v postopku ključnega pomena. Ker je vprašanje obstoja statusa zaščitene kmetije pomembno za nadaljnjo ohranitev in krepitev kmetijskega gospodarstva, sta upravni in sodni postopek tesno povezana. Odločitev sodišča ali bo uporabilo splošna pravila o dedovanju ali specialne predpise, je vezana na odločitev upravnega organa. Pri odločanju o teh vprašanjih se tako upravni organi kot sodišča soočajo s številnimi problemi. Upravni organ mora svoje odločitve opreti samo na podatke, ki so v uradnih evidencah, četudi so ti morebiti v dejanskem stanju drugačni in bolj točni. Sodišča pa morajo pri svojem odločanju upoštevati odločitev upravnega organa. Šele po odločitvi upravnega organa sodišča odločijo, kdo bo dedoval, po katerem predpisu in kako. Veliko težav sodiščem povzroča odločitev v primerih, ko je dedičev več in jih več izpolnjuje pogoje za dedovanje zaščitene kmetije. V praksi pa se težave pojavljajo tudi v primerih, ko je bilo vrnjeno podržavljeno premoženje in je treba ugotoviti, po katerem predpisu bo izvedeno dedovanje.
Ključne besede: zaščitena kmetija, upravni postopek, zapuščinska obravnava, predhodno vprašanje, več dedičev, denacionalizacija, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 1787; Prenosov: 281
Celotno besedilo (312,00 KB)