1. Problematika diskriminacije v zvezi z uporabo umetne inteligence pri zaposlovanjuLisa Elisabeth Strouken, Aljoša Polajžar, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek obravnava problematiko diskriminacije v zvezi z uporabo umetne inteligence (UI) pri zaposlovanju. Pri tem se pri pregledu problematike osredotoča tako na predstavitev stališč in konkretnih primerov, ki so dokumentirani v literaturi, kakor tudi na oris osnovnega relevantnega pravnega okvira po pravu EU. Pregled literature pokaže, da s pomočjo UI delodajalci, med drugim, iščejo ustrezne kandidate, izvajajo celoten postopek izbire kandidata itd. Pri tem v praksi prihaja do nevarnosti (tveganja) diskriminatorne obravnave kandidatov. Tudi uporaba UI namreč ne pomeni (popolne) izključitve (diskriminatornih) subjektivnih vplivov pri izbiri kandidatov. Uporaba UI lahko slednje zgolj še dodatno (sistemsko) utrdi. Problematiko otežuje dejstvo, da se lahko delodajalci zanašajo na te sisteme, ne da bi spremljali vzorce odločanja svojih algoritmov, zaradi česar je težje prepoznati ali preprečiti diskriminacijo. Na podlagi napravljenega pregleda so v zaključku članka strnjene nekatere obstoječe konkretne prakse ter pravne rešitve za naslovitev predmetne problematike. Ključne besede: zaposlovanje, umetna inteligenca, algoritmi, diskriminacija, delovna razmerja Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (413,13 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Izzivi invalidov pri iskanju zaposlitveNina Stojanovič, 2025, diplomsko delo Opis: Cilja diplomskega dela sta bila izvesti celovito raziskavo izzivov, s katerimi se invalidi soočajo pri iskanju zaposlitve, ter s pomočjo anketnega vprašalnika pridobiti vpogled v njihove osebne izkušnje glede dostopnosti, prilagoditve okolja in podpore s strani kadrovskih služb. V prvem delu je bila izvedena sekundarna analiza virov, ki je vključevala pregled literature, kot so znanstveni članki, poročila in druge publikacije, drugi del pa je namenjen strukturirani anketi z invalidnimi osebami, kjer so bila pridobljena njihova mnenja in osebne izkušnje na področju izzivov, s katerimi se srečujejo pri iskanju zaposlitve. Rezultati ankete so pokazali, da je precejšen delež anketirancev trenutno zaposlen ali pa je bil zaposlen v preteklosti. To pomeni, da v Sloveniji deluje sistem zaposlovanja invalidnih oseb, čeprav so se anketiranci pri iskanju zaposlitve srečevali z izzivi, kot so stereotipi, diskriminacija in potreba po še bolj prilagojenem delovnem okolju. Za boljše delovne pogoje invalidnih oseb bi bilo potrebnega več ozaveščanja o pravicah, možnostih in tudi koristih zaposlovanja invalidov, kar vključuje izobraževanje delodajalcev in zaposlenih o prednostih raznolikega delovnega okolja na osnovi pozitivnih primerov vključevanja invalidov. Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, izzivi, prilagoditve, diskriminacija. Objavljeno v DKUM: 24.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Proces zaposlovanja in selekcijski postopki v podjetju xVito Gomboc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava proces zaposlovanja in selekcijskih postopkov v podjetju X, s poudarkom na učinkovitosti uporabljenih metod ter prilagajanju sodobnim kadrovskim izzivom. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi s področja kadrovanja, kot so pridobivanje kandidatov, selekcijski postopki, ocenjevalni centri, testiranja ter pomen uvajanja novih zaposlenih. V empiričnem delu je z uporabo intervjuja s kadrovnico podjetja X prikazan vpogled v zaposlitveni proces in selekcijske postopke, kar omogoča vpogled v praktično izvajanje kadrovskih praks.
Rezultati raziskave kažejo, da podjetje X uporablja kombinacijo tradicionalnih in sodobnejših metod za izbiro najprimernejših kandidatov, pri čemer daje poseben poudarek osebnim razgovorom, preizkusom sposobnosti in spremljanju kandidatovega vedenja. Poudarjena je tudi vloga dobre priprave in izvedbe uvajanja novih zaposlenih, saj to bistveno prispeva k hitrejši prilagoditvi in večji učinkovitosti. Na podlagi ugotovitev so v zaključku podana priporočila za nadaljnje izboljšave kadrovskih postopkov, kot so večja digitalizacija, sistematično preverjanje učinkovitosti selekcijskih orodij ter krepitev strateške vloge kadrovske službe. Ključne besede: zaposlovanje, selekcijski postopki, pridobivanje kandidatov, ocenjevalni centri, testiranje, uvajanje zaposlenih, kadrovski procesi, digitalizacija Objavljeno v DKUM: 14.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (801,33 KB) |
4. ZAPOSLOVANJE VOZNIKOV TUJCEV V PODJETJU STELE TRANS D. O. O.Manca Stele, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo se osredotoča na problematiko zaposlovanja voznikov tujcev v podjetju Stele Trans, d. o. o., ki deluje na področju mednarodnega transporta. Diplomsko delo temelji na zaposlovanju voznikov tujcev v podjetju Stele Trans, d. o. o., pri čemer obravnava pravne in administrativne vidike tega procesa, s katerimi se podjetje srečuje pri postopkih zaposlovanja delavcev iz držav EU in tretjih držav. V teoretičnem delu diplomske naloge so podrobno predstavljeni temeljni zakoni, kot sta Zakon o tujcih
(ZTuj-2) ter Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Ta zakona predstavljata osnovo za razumevanje pravnega položaja tujcev na slovenskem trgu dela. Poleg domače zakonodaje so obravnavane tudi direktive Evropske unije, ki vplivajo na nacionalne predpise, ter predhodne raziskave na področju zaposlovanja tujcev v Sloveniji. Empirični del naloge temelji na izvedbi kvalitativne raziskave, natančneje intervjuja, izvedenega s kadrovnico podjetja Stele Trans, d. o. o., ki je predstavila konkretne postopke zaposlovanja voznikov tujcev, s katerimi se podjetje srečuje v praksi. Na podlagi intervjuja so bile pridobljene dragocene informacije o realnih izzivih, s katerimi se soočajo delodajalci, med te štejemo pridobivanje ustreznih dovoljenj, dolge čakalne dobe, neskladja med zakonskimi odločbami in dejanskim izvajanjem postopkov ter administrativne ovire, ki bistveno vplivajo na učinkovitost kadrovanja. Rezultati raziskave kažejo, da so postopki zaposlovanja tujcev kljub zakonskim spremembam in poenostavitvam v praksi še vedno pogosto dolgotrajni in zapleteni. Pojavljajo se tudi razlike v obravnavi kandidatov glede na državo njihovega izvora, kar ustvarja dodatne izzive za kadrovske službe. Delo se zaključi s predlogi za poenostavitev postopkov, izboljšanje zakonodaje in večje sodelovanje institucij z delodajalci v transportnem sektorju. Ključne besede: zaposlovanje tujcev, vozniki, Stele Trans, d. o. o., zakonodaja, administrativne ovire. Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (826,43 KB) |
5. Vpliv umetne inteligence na zaposlovanjeAleš Korošec, 2025, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca (UI) je ena ključnih tehnologij četrte industrijske revolucije, ki že povzroča pomembne spremembe v družbi in na trgu dela. Magistrska naloga obravnava vpliv UI na zaposlovanje ter preoblikovanje delovnih okolij v različnih gospodarskih sektorjih. Raziskava se osredotoča na proizvodni, storitveni in razvojni sektor, pri čemer analiziramo, kako zaposleni in vodstvo zaznavajo prisotnost UI v organizacijah ter kakšne izzive in priložnosti prinaša njena implementacija. Cilj raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri so zaposleni in vodstvo seznanjeni z vplivom tehnologije na delovna mesta ter kako se kadrovski management sooča s spremembami v zaposlovanju.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tehnologij, opredelili ključne inovacije in preučili sodobne trende v zaposlovanju. Poseben poudarek smo namenili kadrovskemu managementu v kontekstu UI, kjer smo analizirali vpliv tehnologije na procese zaposlovanja, izbire kandidatov in upravljanje talentov. Empirični del temelji na kombinaciji kvantitativnih in kvalitativnih metod. Izvedli smo anketno raziskavo ter opravili intervjuja s predstavnikoma izbranih podjetij.
Rezultati raziskave nakazujejo, da je dejanska uporaba UI v trenutnem delovnem okolju še vedno omejena. Vodstva organizacij sicer prepoznavajo njen potencial, vendar niso v celoti pripravljena na spremembe. Ključni izzivi, s katerimi se soočajo, vključujejo etične dileme, varnost podatkov in transparentnost algoritmov pri izbiri kandidatov. Prav tako še niso vzpostavljene ustrezne strategije za krepitev medgeneracijske pomoči pri usposabljanju zaposlenih za delo z UI. Za uspešno implementacijo so ključni vlaganje v usposabljanje zaposlenih, razvoj organizacijske kulture ter prilagoditev regulativnih okvirjev, ki bodo zagotavljali etično in pravično uporabo UI v procesih zaposlovanja. Ključne besede: Prihodnost dela, zaposlovanje, umetna inteligenca, kadrovski management, zaposleni. Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,48 MB) |
6. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNIH RAZLOGOV VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV S POUDARKOM NA KRITERIJIHSonja Kočnik, 2009, diplomsko delo Opis: Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile.
V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev.
V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev.
Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve osrednjega vprašanja v kolektivni pogodbi in primerjavo z ZDR.
V četrtem poglavju se nato posvečam redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. Ugotavljam, kaj štejemo kot utemeljen poslovni razlog in kako se ugotavljajo presežni delavci. Pri odpuščanju večjega števila nepotrebnih delavcev je potrebno sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, zato se posvetim vsebini tega programa, oblikam in možnostim za reševanje presežnih delavcev. Pozornost namenim kriterijem, na podlagi katerih se ugotavljajo presežni delavci in metode za njihovo uporabo. O razreševanju presežnih delavcev morajo biti obveščeni tudi svet delavcev, sindikat in zavod za zaposlovanje, zato predstavim tudi njihovo vlogo in morebitni vpliv na postopek razreševanja presežnih delavcev. Izpostavim tudi vprašanje varstva pravic delavcev. V petem poglavju naredim primerjalno pravno ureditev s sosedno Avstrijo.
V zaključku pa podajam kratek povzetek urejenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, pri čemer izpostavim probleme, ki se mi zdijo pri njeni ureditvi v zakonu sporni.
Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile.
V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev.
V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev.
Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve Ključne besede: Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, utemeljeni razlogi, program razreševanja presežnih delavcev, kriteriji za določitev presežnih delavcev, svet delavcev, sindikat, zavod za zaposlovanje Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 11
Celotno besedilo (341,62 KB) |
7. Ekonomsko-geografske značilnosti trga dela v podravski statistični regiji : magistrsko deloTjaša Toplak, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi preučujemo brezposelnost v podravski statistični regiji od leta 1991 naprej.
V teoretičnem delu je predstavljen ekonomsko-geografski oris podravske statistične regije, ki zajema delovne migracije, stopnjo brezposelnosti in delovno aktivno prebivalstvo. Opisan je razvoj gospodarstva v regiji, kjer smo se posvetili razvoju industrije in njenemu zatonu.
V empiričnem delu smo analizirali izbrane članke dnevnega časopisa Večer, in sicer iz obdobja 1991–2022. Zanimali so nas stopnja brezposelnosti, stečaji podjetij, zaposlovanje tujcev, iskani in presežni delavci in projekti javnih del, s katerimi si je regija želela opomoči. Ugotovili smo, da je bilo največ brezposelnih oseb v obdobju po osamosvojitvi Slovenije – leta 1995, nato je brezposelnost počasi upadala. Ponovno se je povečala po letu 2009, ko je nastopila velika finančna gospodarska kriza, a ni dosegla takšnih vrednosti kot takoj po osamosvojitvi. V splošnem velja, da so v analiziranih letih delodajalci najbolj iskali varilce, orodjarje, ključavničarje, strojnike in po napovedani epidemiji koronavirusa tudi gostince. Ključne besede: Brezposelnost, stopnja brezposelnosti, podravska statistična regija, zaposlovanje, stečaji podjetij. Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,63 MB) |
8. Zaposlovanje bivših obsojencev v sodobni družbi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEvelin Juha, 2024, diplomsko delo Opis: Zaposlovanje bivših obsojencev je ključno za njihovo uspešno reintegracijo v družbo in zmanjšanje povratništva. Raziskave kažejo, da ima delo pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za ponovitev kaznivih dejanj, saj zaposleni posamezniki pogosto izkazujejo večjo stabilnost in manjše tveganje za kršenje zakona. Vendar se bivši obsojenci pri iskanju zaposlitve soočajo s številnimi izzivi, vključno s stigmatizacijo, pomanjkanjem zaupanja delodajalcev in nezadostno podporo pri iskanju zaposlitve. Diplomsko delo analizira percepcijo in obravnavo bivših obsojencev s strani delodajalcev ter preučuje pravni okvir zaposlovanja te skupine. Uporabljeni metodološki pristopi vključujejo deskriptivno metodo, metodo kompilacije, komparacije in deduktivno metodo. Rezultati raziskave so pokazali, da se kljub izzivom povečuje ozaveščenost in sprejemanje bivših obsojencev v delovnem okolju, kar izboljšuje njihove zaposlitvene možnosti. Raziskava izpostavlja tudi pomembnost pravnih prilagoditev in praks delodajalcev glede preverjanja kazenske evidence ter zagotavljanja prilagoditev za lažjo vključitev bivših obsojencev na trg dela. Pripravljenost delodajalcev za zaposlovanje bivših obsojencev ni enotna in je pogosto odvisna od specifičnih dejavnikov, kot so vrsta kaznivega dejanja, motivacija bivšega obsojenca ter opazne spremembe v njegovem vedenju. Delovne navade, sposobnost sodelovanja in izkušnje so ključni dejavniki, ki lahko izboljšajo zaposljivost bivših obsojencev. Ključne besede: bivši obsojenci, zaposlovanje, delodajalci Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (831,20 KB) |
9. Zaposlitvena pričakovanja v Združenih državah AmerikeŠpela Božićev, 2024, diplomsko delo Opis: Pričakovanja v ekonomiji se nanašajo na napovedi ali poglede, ki jih imajo odločevalci glede prihodnjih cen, prodaje, dohodkov, davkov ali drugih ključnih spremenljivk. Pomembnost pričakovanj izhaja iz njihovega pogosto velikega vpliva na trenutne odločitve podjetij in gospodinjstev, kar posledično vpliva na trenutne cene in splošno raven gospodarske aktivnosti. Zaposlitvena pričakovanja vključujejo napovedi o razpoložljivosti delovnih mest, rasti plač, stopnji brezposelnosti in drugih ključnih dejavnikih, povezanih z zaposlovanjem. Za merjenje zaposlitvenih pričakovanj se uporabljajo anketni podatki, gospodarski kazalniki in sestavljeni indeksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na anketne podatke s spletne strani Zvezne rezervne banke v New Yorku. Za lažje razumevanje zaposlitvenih pričakovanj v ZDA smo najprej obravnavali zaposlovanje v ZDA, analizirali stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter obravnavali vzroke in posledice močnega nihanja stopnje zaposlenosti od leta 2020 naprej.
Dejavniki, ki so imeli največji vpliv na zaposlitvena pričakovanja v ZDA po letu 2020, so bili pandemija covida-19, recesija, tehnološki razvoj in politična trenja, ki so s seboj prinesla ogromno negotovosti. Začelo se je množično ustavljanje delovanja podjetij, prilagajanje na ekstremne razmere, zastoji v dobavnih verigah, ki so povzročili visoko stopnjo kratkoročnega psihološkega stresa med potrošniki, ki so iskali zaposlitev. Učinki pandemije covida-19 na zaposlovanje in posledično na zaposlitvena pričakovanja niso bili zaznani enako med demografskimi skupinami. Gospodarske posledice pandemije so močno prizadele starejše ameriške potrošnike, saj so mnoge predčasno odpustili ali pa so sami zapustili službo in se predčasno upokojili. Stopnja odpovedi se je leta 2020 zaradi negotovosti upočasnila, saj so delavci v večjem številu vztrajali pri svojih delovnih mestih. Ta premor je bil kratkotrajen. Leta 2021, ko so bili poslani čeki za spodbude in se je negotovost nekoliko zmanjšala, je delo zapustilo rekordno število delavcev, kar je povzročilo tako imenovano veliko odpoved. Stopnja negotovosti zaposlitve, ki še naprej vpliva na porabo gospodinjstev, je pomembna za določitev efektivnosti gospodarskega okrevanja po koncu pandemije. Ključne besede: pandemija covida-19, pričakovanje, zaposlovanje, Združene države Amerike Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,60 MB) |
10. Zaposlovanje in zadržanje tujcev v podjetju xAna Zlatkova, 2024, diplomsko delo Opis: Proces zaposlovanja in zadrževanja tujih delavcev je ključen za organizacije po vsem svetu, saj lahko pritegne talente iz različnih delov sveta in dopolni svoje delovne sile s širokim naborom kompetenc in izkušenj. Tuji delavci lahko doprinesejo nove ideje, perspektive in znanje, kar lahko pozitivno vpliva na inovacije ter konkurenčnost organizacije. Tudi zadrževanje tujih delavcev je ključnega pomena, saj lahko visoka stopnja odliva kadrov negativno vpliva na stabilnost, kontinuiteto in uspešnost podjetja. Za zadrževanje tujih delavcev je pomembno ponuditi konkurenčne ugodnosti, možnosti za napredovanje, razvoj kariere in ustvarjanje podpornega ter motivacijskega delovnega okolja.
Namen diplomskega dela je proučevanje procesa zaposlovanja in selekcije kadrov v podjetju X, z osredotočenostjo na uporabljene metode pri zaposlovanju tujih delavcev ter oceno zadovoljstva zaposlenih glede postopka zaposlovanja. Glavni cilj naloge je identificirati strategije zadrževanja tujih delavcev v podjetju X, kar prikazuje ključni vidik ohranjanja stabilnosti delovne sile in dolgoročnega uspeha organizacije. Ključne besede: zaposlovanje, selekcija, zadrževanje, kadri, zadovoljstvo Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,32 MB) |