| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPOSLOVANJE NA KMETIJI
Andreja Žavcar, 2014, diplomsko delo

Opis: Poklica kmeta ne gre enačiti s klasičnimi poklici, saj se ta sooča z najrazličnejšimi vlogami, za katere, ob primarni – kmetovanju, potrebuje ustrezna znanja, če želi uspešno upravljati svojo kmetijo. V primeru potreb po delavcih je v vlogi delodajalca dolžan spoštovati in izvajati tudi vse relevantne predpise s področja delovnopravne zakonodaje. Zakonska določila, ki se navezujejo na sklepanje delovnih razmerij, so za kmeta sicer enaka kot za klasičnega delodajalca, vendar so za delavca odločilnega pomena tisti podatki, ki mu povedo, s kom na kmetiji sklepa pogodbo o zaposlitvi in kdo odgovarja za obveznosti iz delovnega razmerja. Prav to sta odločilni nejasnosti, ki se pojavljata pri zaposlovanju na kmetijah in sta obravnavani v nalogi. Diplomsko delo temelji na specifiki, ki jo že v osnovi narekuje narava dela v kmetijski dejavnosti, v ospredju pa so vprašanja, ki se postavljajo predvsem v praksi. Izhodišče predstavlja aktualno stanje v kmetijstvu ter poudarek na pojmu kmetije, ki zaradi svoje statusne neurejenosti povzroča nadaljnje težave pri ustrezni interpretaciji odgovornih oseb kmeta delodajalca. Zaposlovanje na kmetijah pri nas poznamo predvsem v smislu zaposlovanja družinskih članov, zaposlovanja tretjih oseb ni veliko. Razlogi se nahajajo v zakonodaji, ki ne upošteva posebnosti dela na kmetiji, neenakomerni potrebi po delavcih skozi leto ter stroških, ki so za kmete pogosto previsoki. Namen diplomskega dela je celovita predstavitev značilnosti in posebnosti zaposlovanja na kmetijah ter pregled pomembnejših predpisov, s katerimi morajo biti seznanjeni kmetje v vlogi delodajalca. Obravnavani so osnovni pojmi s področja izbrane teme, statistični podatki, sklepanje pogodb o zaposlitvi, vključno z drugimi oblikami opravljanja dela, ki se pojavljajo na kmetijah ter nakazanimi problemi povezanimi z zaposlovanjem na kmetijah. Delo je podprto z izkušnjami nosilcev nekaterih manjših kmetij, ki potrebo po delavcih rešujejo na različne načine, in razmišljanji o predlogih, s katerimi bi dolgoročno morebiti lahko nekoliko spodbudili zaposlovanje tretjih oseb na kmetijah.
Ključne besede: kmet, kmetija, zaposlovanje na kmetiji, zaposlovanje družinskih članov, pogodba o zaposlitvi, delovno razmerje, pravna ureditev
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 2049; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
ANALIZA TURIZMA NA PODEŽELJU V PODRAVSKI REGIJI
Tadeja Tušek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Počitnice na slovenskih turističnih kmetijah so nepozabno doživetje stran od množic in vsakdanjega hitenja. Prijazni gostitelji postrežejo z okusno hrano, pripravljeno po domače. Počitek na kmečki peči, zapeljivo dišeče seno ali pomoč pri kmečkih opravilih spomnijo na povezanost kmečkega človeka z naravo. Gostje so lahko aktivni od jutra do večera, saj je na kmetiji ali v njeni bližnji okolici veliko možnosti za rekreacijo in šport. Obisk kmetije je tudi odlično izhodišče za izlete do naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih v podravski regiji ne manjka. Turistične kmetije s svojo ponudbo zadovoljujejo potrebe in pričakovanja tako starejših kot mlajših. Odrasli lahko najdejo kotičke miru in sprostitve, otroci pa igrišča brez meja. Odrasli se spoznajo z domačini in zvečer z njimi posedijo v klepetu, domači otroci pa vrstnike iz mest vpeljujejo v skrivnosti kmečkega življenja in jih navdušujejo nad domačimi živalmi in pustolovščinami, ki jih v mestu ni. Možnosti razvoja podeželskega turizma še dolgo ne bodo izčrpane. Pri razvoju turistične dejavnosti je treba paziti, da se ohrani kulturna identiteta podeželskih območij. K razvoju podeželskega turizma lahko pomemben ali celo najpomembnejši delež prispevajo mlade generacije zaradi svoje delovne sposobnosti in dolgoročne motiviranosti za razvoj. V ta namen je treba mlade vsestransko strokovno usposabljati in aktivirati na različnih področjih gospodarskega in družbenega življenja. Tako se bo utrjevala povezanost mladih in celotnega podeželskega prebivalstva ter krepil njihov socialni kapital.
Ključne besede: zaposlovanje mladih, prednost turizma na kmetiji, dopolnilna dejavnost na kmetiji, turizem na kmetiji, gostoljubnost domačinov
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 1993; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (287,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici