| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 353
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
VLOGA ZASEBNIH AGENCIJ PRI ZAPOSLOVANJU KADROV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Polona Kresnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo teoretične in normativne osnove za delovanje zasebnih agencij za zaposlovanje v Republiki Sloveniji. Prikazane so storitve štirih zasebnih agencij, pri čemer smo ugotovili, da je njihov nabor storitev za delodajalce oziroma naročnike zelo širok. V preglednici smo skušali strniti ključne prednosti in slabosti tako imenovanega tristranega zaposlovanja za delodajalce in delavce. Primerjali smo nekaj vidikov primerjave med javnim zavodom za zaposlovanje (Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje) ter zasebnimi agencijami. V zaključnem delu skušamo presoditi razvojne možnosti zasebnih agencij za zaposlovanje v Republiki Sloveniji, med katerimi se nedvomno že danes pojavlja ostra konkurenca.
Ključne besede: - agencija za zaposlovanje - zaposlovanje - iskanje dela - trg dela
Objavljeno: 17.07.2009; Ogledov: 1747; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (614,36 KB)

82.
83.
84.
85.
ZAPOSLOVANJE NA KMETIJI
Andreja Žavcar, 2014, diplomsko delo

Opis: Poklica kmeta ne gre enačiti s klasičnimi poklici, saj se ta sooča z najrazličnejšimi vlogami, za katere, ob primarni – kmetovanju, potrebuje ustrezna znanja, če želi uspešno upravljati svojo kmetijo. V primeru potreb po delavcih je v vlogi delodajalca dolžan spoštovati in izvajati tudi vse relevantne predpise s področja delovnopravne zakonodaje. Zakonska določila, ki se navezujejo na sklepanje delovnih razmerij, so za kmeta sicer enaka kot za klasičnega delodajalca, vendar so za delavca odločilnega pomena tisti podatki, ki mu povedo, s kom na kmetiji sklepa pogodbo o zaposlitvi in kdo odgovarja za obveznosti iz delovnega razmerja. Prav to sta odločilni nejasnosti, ki se pojavljata pri zaposlovanju na kmetijah in sta obravnavani v nalogi. Diplomsko delo temelji na specifiki, ki jo že v osnovi narekuje narava dela v kmetijski dejavnosti, v ospredju pa so vprašanja, ki se postavljajo predvsem v praksi. Izhodišče predstavlja aktualno stanje v kmetijstvu ter poudarek na pojmu kmetije, ki zaradi svoje statusne neurejenosti povzroča nadaljnje težave pri ustrezni interpretaciji odgovornih oseb kmeta delodajalca. Zaposlovanje na kmetijah pri nas poznamo predvsem v smislu zaposlovanja družinskih članov, zaposlovanja tretjih oseb ni veliko. Razlogi se nahajajo v zakonodaji, ki ne upošteva posebnosti dela na kmetiji, neenakomerni potrebi po delavcih skozi leto ter stroških, ki so za kmete pogosto previsoki. Namen diplomskega dela je celovita predstavitev značilnosti in posebnosti zaposlovanja na kmetijah ter pregled pomembnejših predpisov, s katerimi morajo biti seznanjeni kmetje v vlogi delodajalca. Obravnavani so osnovni pojmi s področja izbrane teme, statistični podatki, sklepanje pogodb o zaposlitvi, vključno z drugimi oblikami opravljanja dela, ki se pojavljajo na kmetijah ter nakazanimi problemi povezanimi z zaposlovanjem na kmetijah. Delo je podprto z izkušnjami nosilcev nekaterih manjših kmetij, ki potrebo po delavcih rešujejo na različne načine, in razmišljanji o predlogih, s katerimi bi dolgoročno morebiti lahko nekoliko spodbudili zaposlovanje tretjih oseb na kmetijah.
Ključne besede: kmet, kmetija, zaposlovanje na kmetiji, zaposlovanje družinskih članov, pogodba o zaposlitvi, delovno razmerje, pravna ureditev
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1884; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

86.
VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKIH HONORARNIH NOVINARJEV V KOMERCIALNIH MEDIJIH
Anita Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: V slovenski komercialni medijski industriji je moč prepoznati nezanemarljiv delež honorarnih novinarjev brez katerih bi bilo glede na njihovo številčnost slovensko novinarstvo močno okrnjeno. Med njimi so tudi takšni, ki so se — če želijo ostati v novinarskem poslu, velikokrat prisiljeni odreči tudi socialni in zdravstveni zaščiti, pa četudi njihovo delo morda vsebuje vse elemente običajne, redne zaposlitve, ki bi je zato morali biti deležni.
Ključne besede: mediji, komercialni mediji, honorarni novinarji, zaposlovanje novinarjev
Objavljeno: 24.09.2009; Ogledov: 7282; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (767,81 KB)

87.
PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V OKVIRU EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA - PRIMER UPORABE V PODJETJU ETI ELEKTROELEMENT, D.D. IZLAKE
Tatjana Gošte, 2009, diplomsko delo

Opis: Za uresničevanje poslovnih ciljev mora kadrovska služba aktivno sodelovati pri oblikovanju strategije podjetja, pri čemer ima načrtovanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih zelo pomembno vlogo pri realizaciji kadrovske strategije. Kadrovska funkcija mora biti dobro in organsko povezana z ostalimi poslovnimi funkcijami v podjetju. Diplomsko delo opisuje uporabo programa aktivne politike zaposlovanja v okviru Evropskega socialnega sklada, in sicer v podjetju ETI Elektroelement d.d.d Izlake. Predstavlja obseg in strukturo izobraževanja in usposabljanja delavcev v letih 2004 do 2007 in rezultate programa. Na osnovi podatkov iz kadrovske evidence podjetja ter ankete med udeleženci programov izobraževanja in usposabljanja smo preverjali veljavnost dveh hipotez, posebej smo opravili tudi vsebinsko analizo programov usposabljanja.
Ključne besede: Evropska unija Evropski socialni sklad zaposlovanje EURES izobraževanje
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1642; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (517,43 KB)

88.
RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVO
Tamara Breznik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam. Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Ključne besede: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3880; Prenosov: 743
.pdf Celotno besedilo (612,03 KB)

89.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI HRVAŠKI
Emanuela Borse, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je primerjava med slovenskim in hrvaškim pravnim sistemom, kar se tiče zaposlovanja tujcev. Slovenija je članica EU in zanjo velja načelo prostega gibanja oseb. V Sloveniji poznamo dva načina zaposlovanja tujcev in sicer za delavce, ki prihajajo iz držav članic EU ter za delavce, ki so državljani tretjih držav. Republika Hrvaška pa še ni članica EU, zato ima enoten način zaposlovanja, ki velja za vse tujce ne glede iz katere države prihajajo. Ta institut sem izbrala zato, ker je zelo pomemben tako za delavca, kot tudi za delodajalca in pa tudi zato, ker imajo migracije dandanes zelo velik pomen. Delavci so v današnjem času pripravljeni menjati ekonomski prostor zaradi stroškov življenja in pričakovanih dohodkov. Večinoma se selijo iz manj razvitih v razvitejše predele sveta. Delodajalci pa imajo možnost za pridobivanje novih delavcev zlasti v deficitarnih poklicih.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, delovna dovoljenja, prost pretok delavcev
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2211; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (428,83 KB)

90.
BREZPOSELNOST KOT FAKTOR KVALITETE ŽIVLJENJA
Romana Turkušić Škrab, 2009, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost je eden najresnejših družbenih problemov. Med brezposelnimi se nahajajo osebe različnih poklicev in znanj: od nekvalificiranih delavcev do delavcev z visokim strokovnim znanjem, tistih, ki imajo deset, dvajset in več let delovne dobe in izkušenj, in so postali tako imenovani trajni presežek in tisti, ki so šolanje šele zaključili in iščejo svojo prvo zaposlitev. Brezposelnost je postala splošno razširjen in množičen pojav. Na izbiro teme za diplomsko nalogo z naslovom Brezposelnost kot faktor kvalitete življenja je vplivala moja brezposelnost. V prvem delu sem se osredotočila na kvaliteto življenja, zdravje, prosti čas, stanovanje, izobraževanje, teoretična spoznanja o brezposelnosti, kako brezposelnost vpliva na posameznika in kakšna je kvaliteta življenja brezposelnih. Za izdelavo naloge sem uporabila različna gradiva: ZRSZ, primerjavo statističnih podatkov o brezposelnosti v Sloveniji od leta 2005 do julija 2009 na sploh in statistične podatke v občini Ilirska Bistrica. V drugem delu sem uporabila anketo, ki so jo prijavljeni brezposelni izpolnjevali na uradu za delo v Ilirski Bistrici. Po obdelavi podatkov v anketi sem rezultate predstavila v obliki tabel in grafov.
Ključne besede: • brezposelnost, • kvaliteta življenja, • gospodarska kriza in hitro ukrepanje Zavoda RS za zaposlovanje.
Objavljeno: 04.12.2009; Ogledov: 2072; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (466,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici