| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 365
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pandemije covid-19 na zaposlovanje v podjetju Iskra ISD d.o.o.
Tilen Andrej Grahek, 2021, diplomsko delo

Opis: Celotno lansko leto je zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni covid-19, ki se je razširila po vsem svetu in nas prisilila v nov način življenja, ki ga nismo bili vajeni. Enako velja za podjetja in celotno gospodarstvo, ki se je moralo prilagoditi novim razmeram in priporočilom glede poslovanja. Povečala se je brezposelnost, po nekaj letih je bilo ponovno opaziti upad bruto domačega proizvoda v gospodarstvu. V diplomskem delu obravnavamo situacijo zaposlovanja in ukrepov podjetij in države za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Z intervjujem smo raziskali, kako je pandemija vplivala na rast in razvoj podjetja ter na strukturo zaposlenih glede na njihovo stopnjo izobrazbe. Ugotovili smo, da lahko podjetje ob nastopu krize začasno ustavi razvoj ali naredi korak nazaj, da oceni svojo situacijo, hkrati pa poskrbi za svoje zaposlene in jim zagotovi čim boljše pogoje za opravljanje svojega dela.
Ključne besede: pandemija, covid-19, zaposlovanje, brezposelnost
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (632,46 KB)

2.
Diskriminacija v organizacijah pri zaposlovanju in na delovnem mestu
Urška Perkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Diskriminacija predstavlja neenako obravnavo ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih osebnih okoliščinah. Lahko gre za spol, starost, vero, etnično ali rasno pripadnost, narodnost, spolno usmerjenost, zunanji videz, invalidnost, družbeni položaj ali kaj podobnega. Gre za lastnosti, ki so posamezniku bile prirojene, izhajajo iz razmer v okolju kjer posameznik živi ali so bile oblikovane pod vplivom okolja, v katerem posameznik deluje. Diskriminacija se lahko izraža na različne načine kot npr. sovražni govor, viktimizacijo, dajanje navodil in pozivanje k diskriminaciji, etnično profiliranje in skozi druge pojavne oblike. Diskriminacija se pogosto pojavlja tudi v sklopu aktivnosti, pri katerih v zameno dobimo dobrine, ki so večini nuja za samo preživetje, kot sta zaposlovanje in delovno mesto. Pri tem se posamezniki ali skupine lahko z diskriminacijo srečujejo skozi celotno življenje od izobraževanja, do zaposlovanja in usposabljanja, napredovanja, pri prekinitvi delovnega razmerja ter drugih komponentah dela, kot so na primer komunikacija, delovne naloge, delovni čas, plača in drugi prejemki od dela. Poleg tega pa se žrtve diskriminacije, v kolikor se osredotočimo le na negativno diskriminacijo, soočajo s številnimi negativnimi situacijami, ki bistveno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledično se to v organizaciji odraža kot slabše opravljeno delo, večja odsotnost z dela, slabi odnosi in komunikacija, odpor do službe in podobno, pri čemer pa vse to lahko negativno vpliva na finančno stanje in ugled organizacije. Seveda pa je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo le-ta v danih okoliščinah na diskriminacijo odzval. V Sloveniji je pogosta diskriminacija na podlagi spola, ki se različno odraža pri zaposlovanju in na delovnem mestu. Največkrat je ranljivejši ženski spol, kar lahko vodi v razmere, kjer so ženske slabše plačane, ne napredujejo tako hitro kot moški spol in zasedajo hierarhično nižja delovna mesta. Na drugi strani pa si za nekatera dela delodajalci želijo ravno ženski spol, na primer predvsem zaradi njihovega zunanjega videza ali ker je bilo že v zgodovini takšno delo v domeni žensk, kjer pa pride do izraza diskriminacija moških. Enakopravnost spolov v Sloveniji ureja niz izhodišč, zakonov, predpisov, pa tudi priporočil nevladnih organizacij, ki so namenjeni preprečevanju diskriminacije, poleg tega pa smo zaradi članstva v Evropski uniji pridobili še dodatne smernice in predpise za njeno preprečevanje, enako velja za mednarodna združenja. Kljub temu pa bi bilo potrebno nadaljevati z razvojem zakonodaje in prakse zagotavljanja enakopravnosti spolov ter dodatnim normativnih urejanjem vseh področij delovanja družbe.
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, spol, zaposlovanje, delovno mesto
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 144; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

3.
Zaposlovanje kadra naravoslovnih ved v podjetju Iskraemeco d.d.
Anka Laketič, 2020, diplomsko delo

Opis: Za vsako organizacijo je zelo pomembno, koga vključuje v svoje okolje, zato mora biti proces kadrovanja učinkovit. V diplomskem delu smo skušali ugotoviti, kakšen je proces kadrovanja v drugih organizacijah in stopnjo zadovoljstva novo zaposlenih kadrov naravoslovnih ved v podjetju Iskraemeco, d.d. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo raziskovali proces kadrovanja, pridobivanja, selekcije in planiranja kadrov, psihometrična testiranja, vpeljevanje novo zaposlenih ter upravljanje talentov. V empiričnem delu smo z anonimnim anketnim vprašalnikom preverjali zadovoljstvo novo zaposlenih kadrov naravoslovnih ved, kaj je pomembno za dolgoročno sodelovanje, kakšne so prednosti zaposlitve in kako vidijo proces zaposlovanja, selekcije in vpeljevanja kadrov naravoslovnih ved v podjetju Iskraemeco, d.d.
Ključne besede: zaposlovanje, kadrovanje, vpeljevanje kadrov
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 227; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Tetovaže kot ovira pri iskanju zaposlitve
Jan Logar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujmo ovire in z njimi povezane težave, s katerimi se soočajo tetovirani posamezniki pri iskanju zaposlitve ali na splošno v organizacijskem okolju. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljene osnove zaposlovanja in diskriminacije pri navedenem procesu. V nadaljevanju zaključne naloge se osredotočamo zlasti na diskriminacijo ljudi s tetovažami v fazi selekcijskega postopka. Na kratko so opisane tudi tetovaže oz. telesne poslikave, katerih trend v zadnjem obdobju strmo narašča. Namen diplomskega dela je spoznati vsa teoretična dejstva, ki omogočajo razumevanje problema kot celote. Praktični del smo razdelili na dva sklopa. Najprej smo s pomočjo različnih anketnih vprašanj ugotavljali, ali se posamezniki s tetovažami dejansko srečujejo z diskriminacijo v katerikoli fazi zaposlovanja. Ugotovili smo, da večina posameznikov nima težav zaradi svojih tetovaž. V nadaljevanju raziskavanja smo se posvetili tudi mnenju delodajalcev. Izprašali smo tri podjetja različnih velikosti o njihovem razmišljanju glede telesnih poslikav. Namen tega ni bila analiza, saj je vzorec izprašanih premajhen, vseeno pa smo želeli pridobiti vpogled v vedenje določenih delodajalcev do posameznikov s tetovažami.
Ključne besede: tetovaže, selekcijski postopek, zaposlovanje, diskriminacija
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (936,06 KB)

5.
Problematika zaposlovanja tujih delavcev v slovenskih letalskih podjetjih
Manca Jelenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času smo priča naglemu razvoju letalske panoge v Sloveniji, natančneje na področju vzdrževanja letal. Podjetja se soočajo z velikim pomanjkanjem ustrezne delovne sile, zato se vse bolj usmerjajo k zaposlovanju tujcev, kar pa pomeni drugačen način zaposlovanja. V diplomskem delu obravnavamo problematiko zaposlovanja tujih delavcev v Sloveniji v dveh podjetjih na področju vzdrževanja letal. K izboru raziskovanja omenjene problematike nas je vodilo dejstvo, da se pri svojem delu v srednje velikem letalskem podjetju zaradi pomanjkanja specifičnih znanj s tega področja v Sloveniji srečujemo z raznovrstnimi oblikami zaposlitve tujih delavcev ter soočamo z zapleteno zakonodajo na tem področju. S pomočjo intervjujev dveh slovenskih podjetij na področju vzdrževanja letal smo skušali raziskati, s kakšnimi izzivi se srečujejo na področju pridobivanja ustreznega kadra, zaposlovanja in zakonodaje, ter ugotoviti, katere so najustreznejše oblike in načini zaposlovanja v omenjenih podjetjih. Ugotovili smo, da se podjetja na področju vzdrževanja letal zaradi visoke zahtevnosti dela in specifičnih zahtev tehnološko usposobljenega kadra, ki ga zaradi interesa za tovrstno delo v Sloveniji primanjkuje, največkrat odločajo za zaposlovanje tujcev predvsem zaradi ugodnejšega finančnega vidika poslovanja. Obenem smo ugotovili, da sta pogodbeno delo in najem delovne sile največkrat uporabljeni obliki zaposlitve pri tovrstnem zaposlovanju.
Ključne besede: letalstvo, zaposlovanje tujcev, zakonodaja, delovna sila, izzivi
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU
Anja Kozar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU obravnava pravice delavcev zaposlenih v tujini. Temeljna svoboščina prostega pretoka oseb zagotavlja posameznikom neomejeno iskanje in sprejetje zaposlitve v kateri koli državi članici. Ta pravica omogoča tudi priključitev družinskih članov v izbrani državi. Zaposlitev v tujini ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je potrebno poznati postopke prihoda v izbrano državo, svoje pravice in obveznosti, ki se nanašajo tako na iskalce zaposlitve kot na zaposlene. Vsem delavcem se zagotavlja enaka obravnava pri zaposlovanju ter izvajanju dela, ne glede na to, v kateri državi članici so zaposleni. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju zahteva enakopravno dodeljevanje vseh pravic in pomoči, tako finančnih kot nefinančnih, zaposlenim in njihovim družinskim članom. Problem, ki se v praksi pojavlja je nepoznavanje vseh pripadajočih pravic pri zaposlovanju ter nepoznavanja pojma diskriminacija oz. neprepoznavanje njenih oblik s strani zaposlenih v tujini. Ne glede na prepoved diskriminacije pri zaposlovanju se ta v praksi vseeno pojavlja. Pojavlja se tudi izkoriščanje delavcev iz manj razvitih držav, postavljanje nesprejemljivih pogojev pri zaposlovanju žensk, prepoved izpovedovanja določene vere. Nekateri delavci diskriminacije zavestno ne prijavijo, saj v tem ne vidijo rešitve problema, nekateri se bojijo za svojo zaposlitev, nekateri pa je ne opazijo. Pomemben vidik je tudi obdavčitev prejetega dohodka iz naslova zaposlitve. Zaposleni v tujini so pogosto zavezani za plačilo davka v domači in gostujoči državi. Države članice so tako v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele in podpisale medsebojne pogodbe in konvencije.
Ključne besede: Prepoved diskriminacije, zaposlovanje, prosti pretok delavcev, pravice, družinski člani, dohodek
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 217; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (533,28 KB)

7.
Migracije, zaposlovanje in integracija
Aljaž Sedej, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo migracije v slovenskem prostoru in pojasnimo pojme, kot so begunec, migrant in imigracije. V teoretičnem delu predstavimo tudi nekatere migracijske teorije, odnos slovenske javnosti do migrantov in njihove možnosti za integracijo ter izpostavimo glavne težave, s katerimi se srečujejo priseljenci pri vključevanju v družbo. Za raziskovalno obliko uporabimo kvalitativni pristop, s katerim zbrane podatke v obliki življenjskih zgodb podrobneje analiziramo. Osredotočimo se na položaj priseljencev v Sloveniji in njihove možnosti vključitve v družbo. Vzorec zajema 7 priseljencev, ki prihajajo iz šestih različnih držav. Rezultati raziskave nam pokažejo razliko med diskriminiranjem in nestrpnostjo do priseljencev v času Jugoslavije, po slovenski osamosvojitveni vojni in v obdobju, ko se Slovenija že priključi Evropski uniji. Raziskava je pokazala tudi, da se vsi priseljenci, ki so zajeti v vzorec, v Sloveniji počutijo sprejete in da je bila njihova integracija v družbo uspešna. Večje nestrpnosti in diskriminacije so bili deležni intervjuvanci, ki so se v Slovenijo preselili iz balkanskih držav. Možnosti integracije v družbo je veliko. Priseljenci se v družbo najlažje vključijo v okviru izobraževalnega sistema ali športnih oziroma drugih družabnih dejavnosti. Vseh sedem priseljencev je enotnega mnenja, da so Slovenci kot družba bolj zaprti in da se za navezovanje stikov potrebuje več časa kot v državi, iz katere prihajajo.
Ključne besede: migracije, migranti, zaposlovanje, integracija, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 352; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Zasebne agencije za zaposlovanje kot zunanji vir pridobivanja kadra podjetij v sloveniji
Mateja Kos, 2020, magistrsko delo

Opis: Kadar je sistematizacija delovnih mest dobro opredeljena, managerji hitro ugotovijo nepokrita delovna opravila. Ta je možno razdeliti med obveznosti obstoječih delavcev, jih reševati s pogodbenim ali nadurnim delom, prerazporeditvijo delovnega časa, mehanizacijo ali reorganizacijo dela. Če zapolnitev nepokritih delovnih opravil s prej naštetimi alternativnimi možnostmi ni možna oziroma je preobsežna, se določi razpis za prosto delovno mesto. Obsežnost iskanja in doseg kandidatov sta odvisna od uporabe virov pridobivanja kadra, ki jih podjetje uporabi. V magistrskem delu smo raziskovali področje kadrovanja v procesu pridobivanja kadra podjetij v Sloveniji z uporabo zasebnih agencij za zaposlovanje kot virom pridobivanja kadra. Preverili pa smo tudi obsežnost in zadovoljstvo z uporabo drugih virov pridobivanja kadra. Raziskava temelji na odgovorih stotih podjetij s sedežem oziroma izvajanjem dejavnosti v Sloveniji. S statistično obdelavo podatkov ugotavljamo, da se podjetja najpogosteje odločajo za objavo prostih delovnih mest na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Veliko podjetij uporablja tudi metodo iskanja kadra preko objav na zaposlitvenih portalih in spletnih straneh podjetja. Več podjetij se obrne na družbena omrežja in posredovanje kandidatov s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje kot na zasebne agencije za zaposlovanje, vendar pa razlika ni velika. Anketiranci navajajo, da prepoznavajo agencije za zaposlovanje kot ustreznejši vir pridobivanja kadra v primerjavi z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Z zasebnimi agencijami za zaposlovanje je sodelovalo že 44 % obravnavanih podjetij. Ugotavljamo tudi, da 75 % podjetij, ki je v preteklosti že sodelovalo z agencijami, z njimi še naprej redno sodeluje oz. je sodelovalo večkrat. Prav tako več kot polovica podjetij prepoznava zasebne agencije za zaposlovanje kot nov vir pridobivanja kadrov.
Ključne besede: kadrovanje, viri pridobivanja kadra, zasebne agencije za zaposlovanje, agencijsko delo, ZRSZ.
Objavljeno: 20.08.2020; Ogledov: 302; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
Problematika zaposlovanja mladih žensk v občini Lukovica
Teja Bernot, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletju, ki naj bi ga zaznamovala vsesplošna enakopravnost, tudi na področju zaposlovanja. Žal temu ni tako, saj neenakosti med spoloma na trgu dela še vedno obstajajo. Razloge gre iskati v preteklosti, ko so ženske veljale za manjvredno in »slabo« delovno silo, ki jim je družba določila vlogo matere, gospodinje in šibkejšega spola. Stereotipne predstave o ženskah so se ohranile vse do danes, saj je obravnava žensk na trgu dela še vedno drugačna kot pri moških. Ženske, predvsem mlade, se namreč srečujejo z diskriminacijo v obliki »manjvredne« obravnave pri zaposlovanju, plačilu in napredovanju na delovnem mestu ter zapostavljenosti nasploh. Magistrsko delo obsega dva dela. V teoretičnem delu opredeljujemo sodobne razmere na trgu dela za »zapostavljene« skupine, tj. mlade, ženske in predvsem mlade ženske. Dotaknemo se področja prehoda iz izobraževanja v zaposlitev, položaja žensk v službi in razlogov za večjo brezposelnost žensk v primerjavi z moškimi. Poglavje sklenemo s predstavitvijo, kako se s problematiko zaposlovanja mladih žensk soočamo v Sloveniji. V raziskovalnem delu veljavnost teoretičnih spoznanj preverjamo konkretno v občini Lukovica. Zanimiva je namreč zaradi velikega deleža mladih žensk, ki so v primerjavi z ženskami na splošno zaradi mladosti še v nekoliko slabšem položaju. S preverjanjem veljavnosti zastavljenih hipotez in z iskanjem odgovorov na raziskovalna vprašanja preučujemo vpliv trajanja iskanja zaposlitve, smeri študija ter vez in poznanstev na prvo zaposlitev ter presojamo, ali je prvo zaposlitev lažje dobiti v zasebnem sektorju ali morda v javnem. Razpravljamo o vplivu izobrazbe na prvo zaposlitev, položaju mladih žensk pri iskanju prve zaposlitve in v času prve zaposlitve ter o najpogostejših razlogih za njeno prekinitev. Naše ugotovitve na primeru mladih žensk v občini Lukovica primerjamo z objavljenimi izsledki avtorjev, ki so raziskovali omenjeno problematiko.
Ključne besede: diskriminacija, mlade ženske, občina Lukovica, brezposelnost, zaposlovanje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 244; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Opis: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 682; Prenosov: 89
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici