| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 374
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaposlovanje tujih državljanov v Jugovzhodni Sloveniji
Nina Poglajen, 2024, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času smo v Sloveniji priča izjemnemu pomanjkanju predvsem ustrezne delovne sile. Podjetja se vse bolj usmerjajo v iskanje kadra v tujini, kar prinaša izzive na številnih področjih, predvsem v zaposlovanju. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko pomanjkanja delovne sile in zaposlovanja tujih delavcev. S pomočjo ankete med podjetji iz predelovalnih dejavnosti smo v raziskovalnem delu naloge skušali raziskati regijo Jugovzhodna Slovenija, podati uvid v poklice, ki jih delodajalci te regije najbolj potrebujejo, preveriti, ali delodajalci zaposlujejo tudi tuje državljane, katere zaposlujejo v največji meri ter s kakšnimi težavami se soočajo pri iskanju delovne sile ter vodenju postopkov izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. V teoretičnem delu naloge smo poskušali podati celosten vpogled v zaposlovanje tujih državljanov v Sloveniji. Ugotovili smo, da bodo demografski trendi in gospodarska rast v prihodnje vedno izraziteje vplivali na trg dela ter s tem na pomanjkanje predvsem delovne sile, ki ima ustrezna znanja in kompetence in po katerih delodajalci največ povprašujejo. Podjetja tuje delavce v veliki meri zaposlujejo zaradi zapolnitve potreb po deficitarnih poklicih. Pomemben vir ponudbe delovne sile bo v prihodnosti pozitiven neto selitveni prirast, iz katerega bo Slovenija črpala potrebne kadre. Obenem smo ugotovili, da se v procesu iskanja kadra in vodenja postopkov izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo pojavlja vrsto težav. Velik potencial na domačem trgu dela v prihodnje vidimo v privabljanju mladih slovenskih kadrov, ki jih je treba z različnimi ukrepi spodbuditi k izobraževanju za najbolj deficitarne poklice. Na strani omilitev težav v postopkih izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo pa je potreben proaktivnejši pristop vseh, ki sodelujejo v postopku.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, zakonodaja, migracije, predelovalne dejavnosti, izzivi
Objavljeno v DKUM: 08.04.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
Analiza uporabe modulov kadrovsko informacijskega sistema v Splošni bolnišnici Jesenice
Sabina Mubi, 2023, magistrsko delo

Opis: V Službi za organizacijo in kadre Splošne bolnišnice Jesenice (v nadaljevanju: SBJ) si kot v drugih organizacijah prizadevajo, da bi čim več kadrovskih procesov, postopkov in načinov dela digitalizirali oz. jih izvajali v obstoječem kadrovskem sistemu KADRIS 4 ponudnika Četrta pot, d. o. o. Z namenom ugotavljanja učinkovitosti digitalizacije procesov je v pričujoči nalogi kritično ovrednotena obstoječa digitalizacija programske rešitve, ki jo uporablja SBJ za namen kadrovske službe. V ta namen je bila izvedena analiza uporabe modulov kadrovsko informacijskih sistemov v SBJ in narejena primerjava z najpogosteje uporabljenimi moduli kadrovsko informacijskih sistemov na splošno (v nadaljevanju: KIS). Analizirali je bilo tudi, v kolikšnem obsegu te module uporabljajo v SBJ ter kako bi lahko uporabo le-teh še izboljšali oz. povečali. Pri pripravi magistrske naloge smo na celoten sistem gledali celovito ter z ustreznimi metodami in tehnikami skušali analizirati, kaj vse bi sistem lahko ponudil, kje so priložnosti za izboljšave ter kaj so prioritete. Eden od rezultatov analize so priporočila za izboljšavo in uvedbo smiselnih modulov glede na pričakovane učinke in stroške uvedbe.
Ključne besede: kadrovski management, kadrovsko informacijski sistem, modul, zaposlovanje, kadri
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 257; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

3.
Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko delo
Blažka Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Ključne besede: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)

4.
Vpliv digitalizacije na trg dela in vloga digitalnih veščin
Teodora Petrovska, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalizacije na trg dela ter raziskuje pomembnost digitalnih veščin v današnji digitalni dobi. Hitri tehnološki napredki in vsa večja uporaba digitalnih orodij ter platform so temeljno preoblikovali način dela. Študija raziskuje učinke digitalizacije na trende zaposlovanja, zahteve za delo in splošno strukturo trga dela. Posebej se osredotoča na raziskovanje sprememb, ki jih digitalizacija prinaša v naravo dela, povpraševanje po veščinah ter izzive in priložnosti, ki jih to predstavlja za posameznike, organizacije in družbo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na trg dela ter vlogo digitalnih veščin pri oblikovanju prihodnosti dela.
Ključne besede: Digitalizacija, trg dela, digitalne veščine, tehnološki napredek, tehnološke inovacije, digitalna transformacija, digitalna ekonomija, tehnološko opismenjevanje, zaposlovanje v digitalni dobi, avtomatizacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

5.
Potreba po psihiatrični obravnavi pacientov pred in med časom epidemije covid-19 in potrebe po ustreznem kadru
Barbara Jančarič, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Epidemija COVID-19 je korenito spremenila naše socialno življenje, ekonomijo in celoten sistem zdravstvenega varstva. Pomemben vpliv se je kazal pri splošni populaciji kot tudi pri ljudeh z že obstoječo duševno motnjo. Zaradi epidemioloških ukrepov se je povečala socialna izoliranost, ki je vodila v povečanje duševnih motenj kot so depresija, anksiozne motnje in samopoškodbeno vedenje. Stisko in posledice epidemije COVID-19 so doživljali tudi zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer so se spopadali s pomanjkanjem kadra, zapiranjem obstoječih enot, izolacijskimi ukrepi in soočanjem z novo boleznijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki temelji na pregledu literature. Proučili smo strokovno znanstveno literaturo na temo pacienti z duševnimi motnjami in epidemijo COVID-19. Uporabili smo sistematični pregled literature, stare manj kot 10 let, ter izločili duplikate. Uporabili smo Boolove operaterje, in sicer AND in OR. Pregledali smo bazo podatkov Medis, pridobili število hospitaliziranih pacientov pred in med epidemijo COVID-19 in uporabili statistični parni t-test za preverjanje hipoteze. Rezultati: Ugotovili smo, da se je od marca 2020 do februarja 2021 (v obdobju epidemije COVID-19) število hospitalizacij na Oddelku za psihiatrijo ni bistveno spremenilo (t(11)= 1,727, p = 0,112). V raziskovalnem obdobju je bilo zagotovljenega dovolj srednjega medicinskega kadra. Razprava: Zaradi epidemioloških razmer so se zapirale določene enote na Oddelku za psihiatrijo, kar je povzročilo, da so pacienti težje dostopali do psihiatričnih ustanov, kar pa se ni odrazilo pomembno v številu hospitalizacij.
Ključne besede: zdravstvena nega, duševna motnja, zaposlovanje, izolacija, psihološki učinek, dostop do zdravstvene obravnave
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 338; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Problem zaposlovanja žensk v obdobju nosečnosti in materinstva
Eva Hajdinjak, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko zaposlovanja žensk v času nosečnosti in materinstva. V teoretičnem delu smo obravnavali vlogo ženske skozi zgodovino in na trgu dela danes, raziskali smo, kako nosečnost in fizične spremembe privedejo do zdravstvenih težav, ki lahko vplivajo na sposobnost opravljanja dela, ter raziskali slovensko zakonodajo, ki tako ali drugače ščiti nosečnice in matere na trgu dela. Glavni cilji so bili ugotoviti, kakšno je mnenje nosečnic in mater o njihovih pravicah, informiranju in zaposlovanju v obdobju nosečnosti in materinstva, kako delodajalci nosečnicam in materam olajšajo delo na delovnem mestu ter kako delodajalci gledajo na (prihajajočo) naznanitev nosečnosti pri svojih zaposlenih. To smo storili s pomočjo raziskave z uporabo anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da velik del problematike zaposlovanja nosečnic in mater izhaja iz nepoznavanja zakonodaje, bodisi s strani delodajalca bodisi s strani (zaposlenih) žensk. To potrjuje že samo dejstvo, da polovica anketirank priznava, da zakonodaje ne pozna ter da kar 80 % anketirank meni, da imajo ženske z otroki ali nosečnicam na trgu dela slabše pogoje. Nepoznavanje zakonodaje se kaže tudi v tem, da delodajalec, nadrejeni vidijo v noseči zaposleni hudo (finančno) breme, kar seveda ni res, v kolikor oba akterja (zaposlena in delodajalec, nadrejeni) opravlja svoje dolžnosti (npr. da se delodajalec pripravi na odhod delavke na porodniški dopust). Ključnega pomena pa so tudi odnosi med zaposlenimi in nadrejenimi na delovnem mestu in v celotni organizaciji. Slabi medsebojni odnosi lahko nosečnici prinesejo nemalo dodatnega stresa
Ključne besede: zaposlovanje, nosečnost, materinstvo, ženske
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 635; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (664,22 KB)

7.
Zaposlovanje milenijcev v reviziji in v revizijskem podjetju
Nina Horvat, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo zaposlovanje milenijcev v reviziji in v revizijskih podjetjih. Milenijci so generacija ljudi, ki so rojeni med leti 1980 in 2000, vendar pa se natančna časovna opredelitev razlikuje med različnimi avtorji. V začetku opredeljujemo samo organiziranost revizijskih podjetij tj. hierarhijo zaposlenih, kjer so običajna delovna mesta asistent v reviziji, starejši revizor, poslovodni revizor in vrhovni revizor. Predvsem na prva delovna mesta se običajno zaposlujejo milenijci. Delovno okolje v revizijskih podjetjih je ključnega pomena za kakovostno opravljanje dela in ga za revizorje predstavljajo različni dejavniki, ki lahko imajo nanje vpliv, in sicer vpliv temperature in kvalitete zraka v delovnih prostorih, osvetlitev, prostorska postavitev in ohranjanje primernega okolja z vidika motečih zvokov iz okolja. Milenijci kot generacija se razlikujejo od drugih predmilenijskih generacij na podlagi temeljnih vrednot, delovnih vrednot, pogledov na svet in lastnosti. Glede zaposlovanja in samega privabljanja milenijcev kot talentov v revizijska podjetja na strani revizijskih podjetij ter njihovega ohranjanja v revizijskih podjetjih ni razpoložljivih podatkov. Ob sklepanju s splošnega pa je mogoče ugotoviti, da je najverjetneje potrebno uporabiti posebne pristope, ki so prilagojeni glede na želje in potrebe milenijcev, ki se razlikujejo od drugih generacij, saj jim je pomembna fleksibilnost dela, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter prioriteta karierne in osebnostne rasti pred samim plačilom za delo. Tako imajo tudi v revizijskih podjetjih milenijci veliko možnosti glede napredovanj in izobraževanj, čim pokažejo zanimanje in željo za delo in pridobivanje novih znanj, pripravljenost na izzive in zagnanost.
Ključne besede: Milenijci, zaposlovanje milenijcev, talenti, revizija, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 469; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Dejavniki zaposlitve generacij x, y in z
Tea Kršinar, 2022, diplomsko delo

Opis: Trenutno so na trgu dela prisotne tri generacije, in sicer X, Y in Z. Generacije se med seboj razlikujejo po lastnostih in vrednotah tako v zasebnem kot v poklicnem življenju. Za uspešno kadrovanje moramo poznati značilnosti generacij na delovnem mestu, upoštevajoč dejavnike zaposlitve, ki vplivajo na njihovo odločitev o zaposlitvi in dejavnike, ki so generacijam pomembni na delovnem mestu in vplivajo na njihovo zadovoljstvo in dolžino zaposlitve. Za uspešno upravljanje kadra, kjer je dandanes potreben tudi medgeneracijski management, moramo torej poznati lastnosti generacij na delovnem mestu in njihove vrednote. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili splošne značilnosti generacij X, Y in Z ter njihove dejavnike zaposlitve in vlogo na delovnem mestu. Spoznali smo postopek kadrovanja, pri katerem moramo upoštevati značilnosti generacij, če želimo, da je kadrovanje kar se da uspešno. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o dejavnikih zaposlitve, značilnih dejavnikih na delovnem mestu ter lastnostih generacij X, Y in Z na delovnem mestu. Uporabili smo programa Excel in PSPP, s pomočjo katerih smo preverili veljavnost hipotez na podlagi rezultatov t-testa. Spoznali smo, da med generacijama X in Y ne prihaja do bistvenih razlik, na drugi strani pa se mlajša generacija Z v nekaterih dejavnikih od njiju razlikuje in tem dejavnikom pripisuje bistveno večji ali manjši pomen. S testiranjem hipotez smo ugotovili, da je finančno stanje delodajalca bolj pomembno za generacijo X kot Y, prav tako odnosi s sodelavci ter da je generacija X na delovnem mestu bolj iznajdljiva kot generacija Z. V prihodnosti bodo delodajalci primorani prilagoditi proces iskanja kadra in izbrati prave kanale za oglaševanje, obenem pa izbrati tudi ustrezne metode upravljanja kadrov, če bodo želeli pridobiti in zadržati generacijsko raznolik kader.
Ključne besede: Generacija X, Generacija Y, Generacija Z, zaposlovanje, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 615; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

9.
Prenova modela kadrovanja in uvajanja zaposlenih v podjetju x
Alin Poslončec, 2021, diplomsko delo

Opis: Upravljanje s človeškimi viri je zelo pomembna funkcija vsake organizacije. Podjetja brez upravljanja s človeškimi viri ne bi mogla učinkovito zaposlovati in zadrževati zaposlenih, izboljšati in povečevati organizacije ter ne bi mogla vzdrževati zdrave, sprejemljive kulture in okolja na delovnem mestu. Upravljanje s človeškimi viri je za podjetja tako pomembno, da mnogi temu oddelku pravijo srce in duša podjetja. Pridobivanje in uvajanje posameznikov je del managementa človeških virov in je eden od najpomembnejših procesov na kadrovskem področju v organizaciji. Organizacije morajo imeti izdelan celovit model, da se pri svojem poslovanju ne bi srečevale s težavo, kot je na primer pomanjkanje kadra. Dobro razvit model zaposlovanja, predvsem pa uvajanje oziroma socializacija, so temelj za zadovoljstvo zaposlenih, prav tako pa je to osnova organizacije saj lahko svoje postavljene cilje doseže v krajšem času in zato tudi z nižjimi stroški. V delu diplomskega projekta smo raziskali model kadrovanja v podjetju, ki spada v dejavnost elektroindustrije in med drugim zaposluje tudi tehnični kader, ki se na trgu uvršča med deficitarne poklice. Na temelju poglobljenega intervjuja z direktorico podjetja in asistentko vodstva smo naredili analizo modela kadrovanja v obravnavanem podjetju. Spoznali smo, da imajo v podjetju celovito izdelan model kadrovanja in uvajanja zaposlenih v delo in da so za njihovo velikost dober primer prakse. Dejstvo, da so malo podjetje, jih rešuje pred večjim pomanjkanjem potrebnega tehničnega kadra, občasno pa se vseeno srečajo s pomanjkanjem potrebno izobraženega kadra. Trenutno to rešujejo z ustreznim usposabljanjem kandidatov, ki traja do dve leti, v prihodnosti pa to morda ne bo več učinkovito in časovno sprejemljivo. Glede na to, da ima podjetje vpeljane vse procese kadrovanja, smo sklepali, da je pomanjkanje potrebnega tehničnega kadra posledica nezainteresiranosti za te poklice. Do tega pride zaradi napačnega mišljenja in predsodkov o delu v teh poklicih. Začne se že pri vplivu staršev in drugih, ki niso pravilno seznanjeni o pogojih dela in otrokom predstavijo napačen vidik in pogled na delo. Zaradi tega se manj posameznikov odloča za izobraževanje in opravljanje dela na tehničnih področjih. Podjetju smo predlagali, da se posveti informiranju in ozaveščanju mladih, njihovih staršev in drugih o pogojih dela v njihovem podjetju, poteku dela in o podjetju na splošno. S tem bi si zagotovili novo generacijo potencialnega profila v prihodnosti, ko bi se ponovno pojavile potrebe po tehničnem kadru. Prav tako smo predlagali, da podjetje poslovanje digitalizira in si s tem omogoči avtomatiziran proces kadrovanja.
Ključne besede: management človeških virov, manager, kadrovanje, selekcija, uvajanje, zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 958; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (965,87 KB)

10.
Vpliv pandemije covid-19 na zaposlovanje v podjetju Iskra ISD d.o.o.
Tilen Andrej Grahek, 2021, diplomsko delo

Opis: Celotno lansko leto je zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni covid-19, ki se je razširila po vsem svetu in nas prisilila v nov način življenja, ki ga nismo bili vajeni. Enako velja za podjetja in celotno gospodarstvo, ki se je moralo prilagoditi novim razmeram in priporočilom glede poslovanja. Povečala se je brezposelnost, po nekaj letih je bilo ponovno opaziti upad bruto domačega proizvoda v gospodarstvu. V diplomskem delu obravnavamo situacijo zaposlovanja in ukrepov podjetij in države za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Z intervjujem smo raziskali, kako je pandemija vplivala na rast in razvoj podjetja ter na strukturo zaposlenih glede na njihovo stopnjo izobrazbe. Ugotovili smo, da lahko podjetje ob nastopu krize začasno ustavi razvoj ali naredi korak nazaj, da oceni svojo situacijo, hkrati pa poskrbi za svoje zaposlene in jim zagotovi čim boljše pogoje za opravljanje svojega dela.
Ključne besede: pandemija, covid-19, zaposlovanje, brezposelnost
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 877; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (632,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.55 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici